Diagnostika motenj dihanja

Pri bolnikih, ki smčijo, ki večkrat s težavo dihajo skozi nos ponoči, ki spijo neučinkovito in so podnevi zaspani je najprej potrebna poglobljena anamneza specialista za motnje dihanja v spanju (pulmolog ali nevrolog).

Nato se naredi natančen klinični pregled, tako iz internističnega kot nevrološkega vidika. Pri strukturnih motnjah čeljusti, obraza ali nosu, je potrebno vključiti še specialiste ORL in kirurge za bolezni čeljusti in obraznih kosti.

Nadaljna obravnava vključuje snemanje spanja (polisomnografijo ali respiratorna poligrafija).

Polisomnografija: je diagnostični postopek , ki preko noči zaznava delovanja različnih bioloških sistemov bolnika. Praviloma se opravlja v bolnišnici v posebej prirejenem laboratoriju za motnje spanja. Na bolnika se pričvrstijo senzorji, ki spremljajo delovanje možganov, premikanja oči, čeljustnih mišic, gibanja nog, premikanje prsnega koša in trebuha, pretoka zraka skozi nos ter lege telesa med spanjem. Zaznavajo tudi smrčanje, srčni utrip in zasičenost krvi s kisikom.

Respiratorna poligrafija (4 kanalna): je diagnostičen postopek podoben kot polisomnografija, vendar omejen samo na diagnostiko obstruktivnih motenj dihanja v spanju. Ne zaznava električne aktivnosti možganov in telesnih mišic, ostalo pa enako kot polisomnografija.

Rsspiratorna poligrafija (5 kanalna): je okrnjena varianta 8 kanalne polisomnografije, ki se lahko uspešno uporablja ambulantno. Poleg parametrov respiratorne poligrafije zarnava tudi aktivnost možganov z enokanalnim EEG.  Zaznava tudi čas spanja, učinkovitost spanja in bolj natančno določi število prebujanj med spanjem. .