Dihalne vaje za bolnike s KOPB

Namen različnih tehnik dihanja je enak: ustrezno izboljšati predihanost pljuč in zmanjšati njihovo prenapihnjenost ter omiliti težko sapo. Ustrezne tehnike vas bo naučil fizioterapevt, ki vam bo svetoval za vas najustreznejšo.

1. SEGMENTNE DIHALNE VAJE

Te dihalne vaje so namenjene boljšemu predihavanju določenega predela pljuč. Preostali cilji so: boljša izmenjava kisika in ogljikovega dioksida, mobilizacija prsnega koša ter izboljšana moč in vzdržljivost dihalnih mišic. Pri izvedbi vaj uporabljajte pritisk z rokami (enostransko ali obojestransko) na izbrani del prsnega koša ali na izbrani del prsnega koša pritisnite z brisačo ali pasom, kar lahko izvajate sami ali s pomočjo druge osebe. Vdihnite in vdih zadržite 2 do 3 sekunde, nato sledi podaljšan izdih. Pri koncu izdiha dodatno pritisnite z rokami ali brisačo/pasom izbrani del prsnega koša, nato pa globoko in počasi vdihnite »v svoje ali terapevtove roke (pas/brisačo)« tako, da jih odrinete stran. Upor zadržujte v celotnem obsegu giba oziroma ves čas trajanja vdiha. Vajo na izbranem segmentu ponovite 5- do 10-krat, večkrat čez dan.


2. NADZOR NAD DIHANJEM

Z nadzorom nad dihanjem dosežete sproščeno in umirjeno dihanje, ki vas spodbuja, da čim bolj sprostite prsni koš in ramena ter s tem pomožne dihalne mišice. Izvajajte ga v sproščenem in udobnem položaju (sede, polsede, leže na boku). Poskušajte vdihniti s pomočjo preponske mišice (pri vdihu naj se trebuh nežno izboči), izdih pa naj bo pasiven in sproščen ter približno enkrat daljši od vdiha (trebuh se med izdihom povrne v prvotno lego). S tem načinom dihanja boste vzpostavili pravilen in najučinkovitejši vzorec dihanja. Z nadzorom nad dihanjem je mogoče preprečiti prenapihnjenost pljuč in ustrezno upočasniti ritem dihanja, zaradi česar se bo zmanjšal tudi občutek težke sape. Ta način dihanja najpogosteje uporabljamo za zmanjševanje zadihanosti, priporočljiv je tudi med gibanjem ali telesno aktivnostjo.

3. DIHANJE Z USTNIČNO PRIPORO

Pri tej dihalni tehniki nastaja pozitivni tlak (okrog 5 cm H2O) med izdihom skozi deloma priprte ustnice (kot da bi želeli zažvižgati). Pozitivni tlak, ki nastane med izdihom, preprečuje sesedanje dihalnih poti, zmanjša prenapihnjenost pljuč in občutek težke sape med aktivnostjo ter izboljša pretok zraka skozi dihalne poti. Zaželena dolžina izdiha je 2- do 4-krat daljša od vdiha skozi nos; torej naj izdih traja toliko časa, dokler lahko zrak še neprisiljeno izpihujete iz pljuč. S tem načinom dihanja pomagate »staremu« zraku zapustiti pljuča in tako pridobite več »prostora za dihanje«.

4. PRIMEREN RITEM DIHANJA

Za aktivnosti, kot je hoja po stopnicah, največkrat velja napačno prepričanje, da čim hitreje stopate, tem hitreje boste na vrhu in obenem manj zadihani. Pravilna trditev je ravno obratna. Umirjen in nadzorovan ritem dihanja pomaga upočasniti tempo hoje. Na cilj boste prišli hitreje, manj zadihani in najverjetneje brez vmesnih počitkov, ki so sicer med hitro hojo pogosti. Za hojo po stopnicah je priporočljiv način, da vdihnete, ko stopite na stopnico, in izdihnete, ko se dvigate na naslednjo ali naslednji dve stopnici. Pri lažji sapi je mogoče tako prehoditi tudi do štiri stopnice, medtem ko je pri hudi težki sapi med hojo po stopnicah priporočljiv krajši premor (za čas enega normalnega vdiha in izdiha) na vsaki stopnici.

5. PIHNI IN POJDI! (»BLOW AS YOU GO«)

Med naporom, premikanjem ali dviganjem bremen, predkloni in podobnimi gibi običajno zadržite vdih, kar pa občutek težke sape še poveča zaradi prenapihnjenosti pljuč. Priporočeno je, da pri opravljanju težjih del med naporom vedno izdihnete, kar vsaj nekoliko zmanjša prenapihnjenost in občutek težke sape.

Poudarki:

  • posvetujte se s fi zioterapevtom o pravilni izvedbi dihalne tehnike,
  • s pravilno dihalno tehniko je mogoče zmanjšati prenapihnjenost pljuč in omiliti težko sapo,
  • s pravilno dihalno tehniko boste zmogli opraviti več z manj težke sape.

Dihanje z ustnično priporo.

Avtorji povzetka na tej strani so: Tomaž Hafner, dr med, Monika Jeruc Tanšek, dipl. fiziot., Anja Grošelj, dipl. fiziot., Diana Tubin, dipl. fiziot. in Mateja Murnik Gregorin, dipl. fiziot. iz klinike Golnik.