Kaj je naduha ali astma?

Naduha ali astma se kaže kot občasna zadihanost oz. pomanjkanje sape pri naporu ter tudi v mirovanju, včasih pa samo kot podaljšano pokašljevanje.

Označuje jo značilno kronično oz. trajno vnetje dihalnih poti (bronhijev). Sočasno s kliničnim pojavom astme se lahko prične preoblikovanje oz. brazgotinjenje bronhijev. Pri astmi je prisoten pospešen upad pljučne funkcije, ki ga pripisujemo prav temu preoblikovanju bronhijev.

Obolevnost v svetu narašča in je v Sloveniji med odraslimi 16%, na Koroškem pa celo 22% (http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/april/246-57.pdf).

K obolevnosti prispevajo od industrije onesnaženo okolje, kajenje, alergeni v zraku in vpliv dednosti. Mnogo astmatikov ima prednike ali potomce z astmo.

Največ astme na svetu je v Severni Ameriki in Avstraliji, malo pa v Rusiji in na Kitajskem. Najvišja umrljivost za astmo pa je ravno v Rusiji in na Kitajskem, kjer ljudje zaradi revščine nimajo dostopa do zdravil.

Terapija astme je torej zelo pomembna!

Dokaz temu so športniki astmatiki, ki so z urejeno astmo zmagali na olimpijskih igrah. Starejši generaciji poznani plavalec Mark Spitz, ki je prejel pet zlatih odličij na olimpijadi v Munchnu, je astmatik.

SIMPTOMI ASTME

Začetni znaki astme so: cmok v grlu, podaljšano kašljanje brez prehlada, zadihanost pri športu, tiščanje v prsnem košu ali bolečina izza prsnice pri dihanju, dušenje in piskanje v prsih ponoči ali proti jutru, dušenje ob spremembi vremena, ob megli in mrazu, piskanje ob prehladih...

Pomen pljuč kot organa je dovod zraka oz. kisika v kri. Kisik je poleg hrane in vode najpomembnejše »gorivo«, ki omogoča, da mislimo, delamo in živimo. Če je kisika premalo smo utrujeni, pozabljivi, duši nas.

Pri astmi se zaradi vnetja dihalne cevi (bronhiji) skrčijo, zadebeli se njihova sluznica, v zoženih ceveh pa zastaja sluz. Vse to pri bolniku zavira vdih in/ali izdih.

Spremembo v premeru bronhijev merimo z spirometrom, napravo s katero se je že vsakdo srečal pri pulmologu. Bolj ko so bronhiji prizadeti oz. zoženi, težji in počasnejši je izdih v spirometer.

Astmo najpogosteje slabšajo virusne okužbe, alergeni v zraku ali hrani, cigaretni dim, onesnaženo delovno okolje, hladen in suh zrak in stres.

Alergeni so beljakovine, ki pri preobčutljivih (alergičnih) ljudeh sprožijo alergijsko reakcijo. Najpogostejši alergeni so iztrebki pršic, pelodi travniških rož, breze, leske, jelše, ambrozije, plesni...

S kožnim testiranjem opredeljujemo preobčutljivost na različne alergene.

ZDRAVLJENJE ASTME

ZDRAVILA PROTI ASTMI DELIMO NA: PREPREČEVALCE in OLAJŠEVALCE:

OLAJŠEVALCI SO: pumpice ali pršilke ali »fajfice«, ki jih vsak astmatik nosi s seboj v žepu in jih inhalira le po potrebi, ko ga duši ali 15 minut pred težjim delom.

To so samo pomožna zdravila.

Najpogosteje predpisani pršilniki pri nas so: Ventolin in Berodual.

Pri astmi nikoli ne smete jemati samo olajševalcev brez osnovnega zdravila!

PREPREČEVALCI SO: osnovna zdravila, ki ob rednem jemanju zatrejo astmo. Simptomi astme po njih v nekaj tednih izginejo. So v obliki pršilk ali pumpic , prahu za vdihavanje, tabletk in kapsul.

V Sloveniji so na razpolago naslednji preprečevalci: Alvesco, Asmanex, Budiair, Flixotide, Foster, Pulmicort, Relvar, Seretide, Symbicort, DuoResp, Fosicard  ter tablete Singulair, Moncasta, Mofnestra in Medrol. Preprečevalci ob rednem in dolgotrajnem jemanju preprečijo preoblikovanje dihalnih poti.

NIKOLI JIH NE SMETE NEHATI JEMATI BREZ ZDRAVNIKOVEGA NAVODILA!

OSTALI UKREPI:

izogibajte se onesnaženemu okolju. Redno gojite vztrajnostne športe: nordijsko hojo, tek, plavanje, kolesarjenje; eno uro dnevno do znojenja in zadihanosti.

Privoščite si dopust v obmorskem kraju.

Vsake tri mesece se oglasite osebnemu zdravniku, da vam predpiše zdravila za astmo. Med čakanje zahtevajte od njegove medicinske sestre vprašalnik o urejenosti astme. Gre za enostavno anketo, ki se točkuje; rezultat bo osebnemu zdravniku veliko pomenil.

POMEMBNO

  • Ne nehajte jemati zdravil proti astmi tudi, ko se počutite zdravi (preprečevalci oz. osnovna zdravila so edina zdravila proti astmi).
  • Astmatsko vnetje je prisotno stalno, aktivnost vnetja pa je pozimi višja kot poleti. Pozimi so zato potrebne višje doze osnovnega zdravila.
  • Bodite zahtevni do vaših zdravnikov. Ustrezna zdravila z ustreznimi dozami lahko popolnoma zatrejo bolezen, tako da boste brez težav.
  • Ne pozabite, da pretežno zamašen nos vodi do dihanja neustrezno prečiščenega, hladnega in suhega zraka skozi usta. Ta draži bronhije, kar slabša simptome astme. Opozorite zdravnika na težave z nosom!
  • Kajenje škodi astmi, slabša njen potek in zahteva višje doze zdravil.
  • Vsak bolnik z astmo mora imeti vsaj en preprečevalec in olajševalec po potrebi.