Kaj je kronični bronhitis oz. KOPB?

Kronična obstruktivna pljučna bolezen ali KOPB je kronično obolenje dihal. Za KOPB so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunka.

Kajenje ali bivše kajenje je daleč najpomembnejši vzrok nastanka KOPB. Zboli približno 20% kadilcev. Za sedaj ni znano, zakaj za KOPB zboli le del kadilcev. Med drugimi vzroki so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (prah, dražljivci, dim), onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa.

Zaradi KOPB v Sloveniji umre letno od 500 do 600 oseb.

Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč. Sproža brazgotinjenje dihalnih poti oz. bronhijev, ki so pomembni za pretok zraka in okvarja pljučne mešičke oz. alveoluse, ki so pomembni za prenos kisika v kri.                     Sledi manjša elastičnost in prenapihnjenost pljuč.

Pomnožijo se tudi celice, ki izločajo sluz, sledita kronični kašelj in izkašljevanje. Govorimo o kroničnem bronhitisu.

Cigaretni dim neposredno poškoduje tudi male dihalne poti, katerih premer je manj kot 3 mm. Zaradi vpliva cigaretnega dima se le-te brazgotinijo in zožijo - govorimo o bronhiolitisu.

Poleg dihalnih poti pa so pri KOPB prizadeti tudi nežni pljučni mešički, kjer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Pljučni mešički propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice – govorimo o emfizemu. Prostori, zapolnjeni z zrakom, so lahko tudi večji - emfizemske bule.

Vse te spremembe vodijo v napredujočo zaporo dihal, ki je značilno za KOPB in žal ni odpravljiva. Spremembe na pljučih so trajne. Iz vnetih bronhijev se izločajo določene molekule (snovi, ki sicer sodelujejo pri vnetju v pljučih), ki preko krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Bolnik hujša in postane nemočen.

Zaradi občutka brezizhodnosti položaja bolniki s KOPB pogosto zbolijo za depresijo.

Po sedaj veljavni doktrini delimo KOPB glede stanja obolelosti na štiri stopnje, označene s črkami od A do D.

Za najnovejšo opredelitev po GOLD smernicah (The Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease) je pomemben podatek tudi število hospitalizacije zaradi KOPB v zadnjem letu, stopnja zadihanosti pri naporu ter vpliv obolenja na bolnika s KOPB (CAT vprašalnik).

Postavitev diagnoze in ocena stopnje KOPB je v domeni specialista za pljučne bolezni, pulmologa (latinska izpeljanka) ali pnevmologa (grška izpeljanka).

KAKO POTEKA KOPB?

Razvije se zelo počasi po 20-30 letih kajenja zavojčka cigaret na dan. Nastaja neopazno tako, da bolniki menijo, da so zdravi z zgolj slabo kondicijo. Tipični znaki KOPB so kašelj, izkašljevanje sluzi, vremenska občutljivost ter zadihanost ob naporu.

Bolniki se hitro prehladijo, pojavljata se gnojni izpljunek in piskanje v pljučih.

Pomanjkanje kisika kasneje povzroča utrujenost, pomodrelost ustnic, obolenja srca z otekanjem nog ter utrujenost z upadom mišične mase.

Opis poteka razvoja KOPB pri tipičnem bolniku je v naslednjem povzetku citata:

»Oglašam se kot eden mlajših bolnikov s kroničnim obstruktivnim bronhitisom. Star sem namreč 53 let. Tri leta sem tudi invalidsko upokojen. Že 11 let pa živim s spoznanjem, da so okvare na pljučih nepopravljive in da se mi ne obeta nič kaj lepa prihodnost.

Ko razmišljam o preteklosti in o vzrokih za nastanek bolezni, ugotavljam, da so se bolezenske tegobe pričele že v mladih letih. Že okrog 15. leta so se pričela pojavljati kar pogosta vnetja grla in glasilk. Brez pravega prehlada sem dobil hripav glas ali pa ostal brez glasu tudi dva do tri mesece. Ta vnetja v grlu so se mi pojavljala do nekako 30. leta, ko so povsem prenehala. Pogosto sem imel tudi angine in v starosti 32 let so mi operativno odstranili povečano ščitnico.

Kaditi sem pričel pri 18 letih in se potem naslednjih 20 let kajenja tudi odvajal, seveda le za kak dan. Moram priznati, da so me cigarete običajno dražile na lažji ali hujši kašelj. Ob nekem pravem razpoloženju mi je končno le uspelo opustiti kajenje in to brez večjih muk, pred spoznanjem, da že bolujem za kroničnim bronhitisom.

Nekako po 35. letu sem pričel opažati, da mi usiha energija. Pri študiju ob delu mi je zmanjkovalo volje, izgubil sem interes za marsikatero aktivnost, pri fizičnih delih nisem več mogel slediti skupini. Pohajala mi je namreč sapa. Pričeli so se nabirati tudi kilogrami.

Te probleme sem opisal svojemu zdravniku in na mojo željo me je napotil na rentgenski pregled. Ker mi ni žal besed, sem za mnenje povprašal že kar rentgenskega tehnika. Ta me je potolažil, da so moja pljuča čista kot biser in mi tudi blagohotno priporočil, naj se lotim kakšnega pametnega dela. Izgubil bom kakšen odvečni kilogram in spet bom lahko dihal in živel kot riba v vodi. Seveda se mi je ob tej diagnozi malo zataknilo, ker sem si kakšno leto pred tem lastnoročno zgradil hišo. Tudi zdravnik ni na sliki opazil nič bolezenskega.

Težave seveda niso prenehale. Zaprosil sem za test pljučne funkcije in zdravnik me je napotil v Klinični center.

Tu so opravili meritve z vitalografom in nadaljnje testiranje ustavili. Povedali so mi, da so izmerjene vrednosti tako majhne, da nadaljnjega testiranja nisem sposoben opraviti in me s tem spoznanjem napotili domov. Specialist pulmolog v zdravstvenem domu me je potem napotil na kompletne meritve na Golnik. Tam so ugotovili, da so okvare pljuč pri mojih 43 letih izredno težke in da sem se izredno dobro prilagodil, ker bi moral biti sicer v slabši fizični kondiciji. Pri svojih starejših sobolnikih pa sem imel priliko videti, kakšne težave me pričakujejo v naslednjih letih.

Ker nisem fizični delavec, sem redno zaposlitev opravljal še osem let in imel krizno obdobje, ko sem moral iskati pomoč pri pulmologih. Težave pa so se kopičile in s 50. letom sem bil invalidsko upokojen.«

 

KAKO SE POSTAVI DIAGNOZA?

Bolezen potrdi pulmolog s pregledom in preiskavami pljučne funkcije. Za dokaz KOPB bolnikov opis bolezenskega stanja, tudi če smo še tako vešči ugotavljanja te bolezni, ni dovolj. Za postavitev diagnoze KOPB je potrebna preiskava delovanja pljuč, ki se ji reče spirometrija.

Spirometrija je preiskava, ki je stara več kot 150 let. Namenjena je meritvam volumna zraka v pljučih, ki ga bolnik lahko izdihne po predhodnem maksimalnem vdihu – temu volumnu rečemo vitalna kapaciteta (VC). Istočasno izmerimo tudi hitrost izdiha zraka, ki je pri KOPB zmanjšana. Izdih se podaljša, pretok zraka iz pljuč je upočasnjen. Volumen izdihanega zraka v prvi sekundi forsiranega izdiha je imenovan FEV1. Strokovno podaljšanemu izdihu zraka pravimo »obstrukcija«. Odčitek rezultata sodobnih aparatov – spirometrov je enostaven, preiskava je neboleča in končana v desetih minutah, na podlagi rezultata pa postavimo pravilno diagnozo – KOPB in težavnostno stopnjo te bolezni, ki bolnika potem spremlja vse življenje in narekuje ustrezno zdravljenje.

 

Verjetnost KOPB je visoka:

  • pri kajenju vsaj 10 let po več kot 7 cigaret na dan kadarkoli v življenju
  • pri pogostem kašljanju in izkašljevanju sluzi
  • pri prekomerni zadihanosti ob naporu
  • pri starosti nad 40 let.
  • pri moškemu spolu

ZDRAVLJENJE KOPB!

Osnovna zdravila pri zdravljenju KOPB so bronhodilatatorji. To so zdravila, ki jih bolniki vdihujejo in služijo širjenju dihalnih poti. Ta zdravila se med seboj razlikujejo po načinu in trajanju delovanja, zato jih predpisujemo tudi v kombinacijah. Nekatera od teh zdravil bolniki prejemajo redno, vsak dan, druga pa prejemajo samo po potrebi, pri težavah z dihanjem. Ta zdravila delujejo hitro in tako bolniku olajšajo težave z dihanjem takrat, ko so težave z dihanjem najizrazitejše. Pri tistih bolnikih, ki imajo zelo izražene simptome in elemente bronhialne astme, v terapiji predpisujemo tudi protivnetna zdravila - kortikosteroide. Tudi ta zdravila bolniki prejemajo v inhalacijski obliki, kar pomeni, da jih vdihujejo. Izjemnega pomena je, da bolniki zdravila prejemajo pravilno.

Pri bolnikih se poslabšanje bolezni kaže tudi kot oteženo dihanje izrazitejše izkašljevanje. To se zgodi ob prebolevanju virusne ali bakterijske okužbe diha. V tem primeru bolnike zdravimo z ustreznimi antibiotiki, takrat bolnik pogosteje vdihuje zdravila za širjenje dihalnih poti. Pri bolnikih, ki imajo pljučno funkcijo že pomembno zmanjšano, pride v takih primerih do pomanjkanja kisika v krvi. Take bolnike zdravimo v bolnišnici.

Včasih je poslabšanje bolezni tako hudo, da moramo bolnike zdraviti na intenzivnem oddelku. Zaradi hude okvare pljuč se v bolnikovi krvi hitro kopiči ogljikov dioksid, zaradi česar postane bolnikova zavest motena. Tak bolnik je življenjsko ogrožen, zato mu vstavimo v sapnik posebno cevko in ga priključimo na aparat za umetno predihavanje pljuč - ventilator. Bolnik je v takem stanju na intenzivnem oddelku zdravljen več dni; v tem času z usmerjenim zdravljenjem poskušamo odpraviti vzrok, ki je privedel do tako hudega poslabšanja bolezni.

VRSTE ZDRAVIL, KI SO TRENUTNO NA TRŽIŠČU:

  • Beta agonisti: Atimos, Berodual, Onbrez, Oxis, Ventolin…
  • Antiholinergiki: Berodual, Spiriva Respimat, Spiriva Handihaler, Seebri Breezhaler, Bretaris...
  • Kombinacije IGK + LABA: Foster, Relvar, Seretide, Symbicort, DuoResp...
  • Kombinacije LAMA + LABA: Anoro, Ultibro, Spiolto, Brimico...
  • Ostalo: Daxas, Teotard, Medrol…

Medicina vam tudi v tej fazi bolezni lahko še vedno učinkovito pomaga! Zaupajte ji!!!

KAKO NAJ ŽIVI OSEBA S KOPB ALI S EMFIZEMOM PLJUČ?

  1. Najpomembneje je, da posameznik čim prej popolnoma preneha s kajenjem cigaret. Opustitev kajenja dolgoročno prinese večje pozitivne učinke na pljučno funkcijo kot zdravila.
  2. V največji možni meri naj se izogiba se okužb (virusnih, bakterijskih). Priporočamo redno letno cepljenje proti gripi ter občasno proti pnevmokoku. Hkrati je pomembno, da oseba ne jemlje antibiotikov, če ne gre dokazano za bakterijsko okužbo, saj (pre) pogosta uporaba antibiotikov povečuje odpornost bakterij. Izogibati se je treba zaprtih javnih prostorov v času epidemij viroz, predvsem v hladnih mesecih.
  3. Zaželeno je, da izvaja posebne dihalne vaje, vaje za izkašljevanje in krepitev dihalnih mišic. Dihalne mišice so zelo pomemben del dihalnega sistema. Z rednimi vajami za njihovo krepitev (demonstrirajo jih fizioterapevti) zmanjšamo občutek težke sape ter izboljšamo učinek pljuvanja nabrane sluzi v bronhijih.
  4. Predpisuje se redna telesna aktivnost. Dokazano je, da zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Hujše stopnje bolezni namreč poleg dihalnih mišic pomembno prizadenejo tudi ostale mišice telesa. Osebe s KOPB so tako vse manj fizično aktivne, manj se gibljejo na svežem zraku in so bolj podvržene okužbam. Ne smemo zanemariti tudi socialnega vidika - skrb za fizično kondicijo in druženje z ljudmi sta dejavnika, ki bistveno zmanjšujeta možnost pojava depresije, ki je pri hujših stopnjah bolezni pogosta in pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Vsekakor pa se je pred začetkom vadbe pametno posvetovati z zdravnikom.
  5. Priporočljivo je skrbeti za kvalitetno prehrano. Kronični pljučni bolniki so nagnjeni k hujšanju, kar je slabo. Življenje oseb s KOPB, ki imajo podpovprečno težo, je krajše od tistih z normalno težo. Hujša se namreč tudi v mišice, ki so, kot že vemo, zelo važne za dihanje. V veliko pomoč pri izbiri prave hrane in ustrezne kalorične vrednosti živil so nam lahko dietetiki.

KAJ LAHKO STORITE SAMI?

  • Opustite kajenje
  • Redno in po navodilih jemljite vsa predpisana zdravila
  • Cepite se ( proti gripi in pnevmokokni pljučnici)
  • Dihalne vaje: vsako jutro 15 minut raztezanje vratnih, prsnih in trebušnih mišic, razgibavanje rok, izdih skozi deloma zaprta usta…
  • Vadba nog in krepitev srca: vsak dan do 1 ure hitre nordijske hoje, lahkega teka ali kolesarjenja do mere, da se preznojite. V zimskem času vsaj pol ure dnevno kolesarite na sobnem kolesu!
  • Letovanje v obmorskem kraju
  • Skrbite za ustrezno zdravo prehrano ter uživajte dovolj tekočine
  • Ob gnojnem izkašljevanju obiščite osebnega zdravnika, da oceni potrebo po antibiotikih.