Navodila bolnikom pred preiskavami

Bronhoskopije  

Zakaj je pomembna ta preiskava?

Bronhoskopija je neposredni pregled grla (laringsa) in dihalnih poti pod glasilkami s pomočjo preiskovalne cevi (bronhoskopom). Modernejši bronhoskopi so računalniško podprti tako, da zdravniku omogočijo posreden vpogled v dihalne poti (bronhije) bolnikov. Digitalizirani impulz se prenese od konice bronhoskopa do LCD zaslonov, kjer se pojavi povečana slika dihalnih poti.

Za razliko od starejših bronhoskopov iz optičnih vlaken, so modernejši inštrumenti, ki se uporabljajo danes bolj "prijazni" do preiskovancev.

Bronhoskopija pomaga zdravniku diagnosticirati in zdraviti nekatere bolezni.

Z upogljivim bronhoskopom, ki se najpogosteje uporablja, je možno odstraniti sluz, gnoj, kri in tujke, zaustaviti krvavitev v dihalnih poteh ter odstraniti omejeno zaporo bronhijev. Ugotavljamo tudi spremembe v nosu, žrelu in grlu, ki lahko povrzročajo smrčanje in apneje v spanju.

Če zdravnik sumi, da ima bolnik pljučnega raka, pregleda dihalne poti in vzame vzorce iz sumljivih delov.

Če kljub sumu na pljučnega raka, bronhoskopsko ni videti sprememb, se zdravnik odloči za jemanje vzorcev pod rentgensko kontrolo - z arkoskopom.

Možnost jemanja pljučnih vzorcev pod rentgensko kontrolo (odkrivanje začetnih sprememb), loči dobro opremljene bronhoskopske centre od slabše opremljenih.

Bronhoskopija se uporablja tudi za pridobitev klic povzročitelja pljučnic.

Napotki o poteku preiskave:

Preiskave opravljamo v naši ambulanti v Slovenj Gradcu, zahtevnejše pa v Endoskopskemu laboratoriju Bolnišnice Topolšica. Na razpolagi so najmodernejši nazofaringoskopi MSI in bronhoskopi Olympus  z dvojnim LCD zaslonom.

Za začetne pljučne spremembe, ki se bronhoskopsko ne vidijo, uporabljamo tudi arkoskop (rentgen).

Vsaj 4 ure pred bronhoskopijo ni priporočljivo jesti, ne piti.

Bronhoskopija kot preiskava ne boli.

Neprijeten občutek, ko z bronhoskopom vstopimo v grlo ublažimo z lokalnim vbrizganjem anestetika. Kašelj in občutek pomanjkanja sape v nekaj trenutkih izzvenita.

Ponavadi preiskavo opravljamo preko ene od nosnic, redkeje skozi usta.

Tehnično nezahtevna preiskava traja od 1-2 minuti, zahtevnejša pa vse do 15-20 minut.

Preiskavo lahko opravljamo ambulantno.

Za ambulantni pristop se odločimo pri bolnikih v boljši kondiciji, brez pomembnih spremljajočih bolezni.

Zapleti so pri takih bolnikih zelo redki. Največkrat se lahko pojavita krvavitev, ki sama od sebe preneha, še redkeje pa vstop zraka v plevralni prostor. Tudi ta se ponavadi sam resorbira. Včasih se po bronhoskopiji pojavi prehodna vročina. Normaliziramo jo s paracetamolom.

Po preiskavi bolniki 1-2 uri počivajo in nato gredo domov.

Praviloma morajo imeti svojega šoferja, ker zaradi zdravil, ki jih prejmejo med preiskavo, ne sme upravljati vozila.

Alergološko testiranje  

Zakaj je pomembna ta preiskava?

Alergijske reakcije so imunski odziv, ki poškodujejo normalna telesna tkiva. Mehanizmi, s katerimi imunski sistem brani telo pred mikrobi in s katerimi preobčutljivostne (alergijske) reakcije poškodujejo tkiva, so podobni.

Večina ljudi uporablja bazofilcev, ki sproža močno vnetje v okolici. Vsako alergijsko reakcijo sproži določeni alergen, zato je diagnostika usmerjena v prepoznavanje alergena, ki povzroča težave. Neredko je potrebno detektivsko delo zdravnika in bolnika.

Za odkrivanje posameznih alergenov, ki pri bolnikih povzročajo alergijo so zelo uporabni kožni testi.

Za izvedbo kožnega testa se uporabljajo razredčeni pripravki, pridobljeni z ekstrakcijo različnih dreves, trav, semen, pelodov, prahu, živalskega prhljaja, hrane, zdravil.

Majhno količino posameznega pripravka je potrebno vtreti v kožo. Če je testirana oseba na snov alergična, se na mestu vboda po 15-20 minutah razvije oteklina s pordelo kožo.

Alergijske reakcije se klinično kažejo zelo različno: mnoge se nakazujejo kot neprijetno solzenje, pekoč občutek v očeh, kihanje, voden izcedek iz nosu. Včasih se pojavi kašelj, občutek otežena vdiha in izdiha ter piskanje v pljučih.

Redko so alergijske reakcije tudi smrtno nevarne. Ob njih pade krvni tlak, razvije se šok, bolnik zelo oteženo diha. Ta stanja imenujemo anafilaksija.

Navodilo pred alergološkim testiranjem:

V kolikor jemlje bolnik zdravila proti vnetju (anti-histaminike, kortikoide), je treba z njimi prekiniti vsaj 4 dni pred preiskavo.

Pred prekinitvijo jemanja zdravil se OBVEZNO posvetujte z zdravnikom.

Alergološko testiranje opravljamo ambulantno, po predhodnem posvetu pri pulmologu.

Traja približno 20 minut.

Pomembnih zapletov med in po preiskavi ni.

Metaholinsko testiranje  

Zakaj je pomembna ta preiskava?

Pogosto je težko ugotoviti kaj posameznemu bolniku sproži astmo oz. ali so začetni simptomi, ki jih bolnik ima, že prvi znak razvijajoče se astme.

Alergološko kožno testiranje lahko pomaga odkriti alergene, ki lahko izzovejo simptome astme. Toda zavedati se je treba, da alergijski odziv na kožni test ne pomeni nujno, da sproža astmo obravnavani antigen.

Če zdravnik posumi, da določeni alergen sproža astmo, je možno izmeriti v serumu koncentracijo protiteles proti temu alergenu.

Če je diagnoza astme dvomljiva, prihaja v poštev bronhialni provokacijski test z metaholinom oz. krajše metaholinsko testiranje. Z njim se poskuša izzvati zoženje dihalnih poti oz. astmatični napad.

Preiskovancu najprej opravimo spirometrijo, da izmerimo količino zraka, ki ga lahko iztisne iz pljuč v prvi sekundi. Ta podatek nam je osnova pri nadaljnjem testiranju.

Nato preiskovanec vdihuje razredčeno raztopino metaholina. Ko je doza metaholina zadostna, da sproži pri preiskovancu morebitno zožitev dihalnih poti do take mere, da pade količina zraka, ki ga lahko iztisne iz pljuč v prvi sekundi za 20% in več, kot je bila vrednost ob osnovni spirometriji, pomeni, da je metaholinski test pozitiven.

Pozitiven test ob ustrezno pozitivni anamnezi nakazuje veliko verjetnost obstoja astme.

Navodilo pred metaholinskim testiranjem:

Na dan preiskave (isti dan) se ne sme jemati pršil (Berodual, Berotec, Ventolin, ...)

Če bolniki že jemljejo zdravila proti astmi, morajo z njimi prenehati 7 dni pred metaholinskim testiranje; to velja še posebno za kombinacije IgK/LABA (npr. Foster, Symbicort, Relvar, Seretide, DouResp).

Pred prekinitvijo jemanja zdravil se OBVEZNO posvetujte z zdravnikom.

Metaholinsko testiranje opravljamo ambulantno, po predhodnem posvetu pri pulmologu.

Traja približno 20 minut.

Pomembnih zapletov med in po preiskavi praviloma ni. V kolikor se pojavi dušenje, ga pozdravimo z pršilom beta-agonista.

Obremenitveno testiranje  

Navodila preiskovancu pred obremenitvenim testiranjem:

  • Dan pred testom se izogibajte težkim fizičnim naporom
  • Za preiskavo potrebujete udobno obleko in primerno obutev ( majica na kratke rokave, športni copati )
  • Dve do tri ure pred preiskavo zaužijte lažji obrok - malico
  • Na dan preiskave se izogibajte kavi in alkoholu
  • Če imate sladkorno bolezen si prinesite s seboj malico
  • Na dan preiskave vzemite običajne odmerke zdravil
  • Ne pozabite povedati, če imate bolečine pred, med ali po testu
  • Po končani obremenitvi počivajte v čakalnici še 30 minut
  • Pred odhodom domov se obvezno posvetujte z medicinsko sestro