Obstruktivna apneja v spanju

Izraz »apnea« pomeni prenehanje dihanja. Približno 2-4% odraslih ima vsaj lažjo obliko obstruktivne spalne apneje (OSA).

Gre za dinamično zaporo zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem. Navadno je mišičje med spanjem sproščeno in zato bolj ohlapno. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni žrela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in žrela lahko stisne dihalno pot, enako tudi povečani žrelnici in/ali mandeljni.

Vsi ti vzroki lahko prehodno prekinejo pretok zraka do pljuč; zastoj lahko traja od 10-120 sekund. Med apnejo (zastojem dihanja) se dihalne mišice in preponi krčijo, da bi omočili pretok zraka oz. vdih.

Taki bolniki ponoči praviloma smrčijo, se premetavajo po ležišču , se prekomerno znojijo in se večkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. Partnerji pa opažajo, da smrčači večkrat na noč prenehajo dihati. Zjutraj se taki bolniki zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali oz. da niso nič sanjali. Preko dneva večkrat zakinkajo tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj učinkoviti. So velikokrat povzročitelji delovnih in prometnih nezgod.

Obstajajo tri vrste apnej v spanju: centralne (prevalenca 0,4%), obstruktivne (prevalenca 84%) in mešane oz. kompleksne (prevalenca 15%).

Skupna lastnost vseh apnej je padec koncentracija kisika v arterijski krvi v času preneganja dihanja. Praviloma se zasičenost kisika v periferni krvi pri zdravih giblje med 95-98%. Zasičenost s kisikom, ki meji na resnejša obolenja pa se giblje med 89-92%. Pri hudi apnej v spanju pa pade koncentracija kisika tudi na 55-65%. Pomanjkanje kisika v krvi naredi nepopravljive posledice na vse organske sisteme v telesu.

Simptomi smrčanja in apnej v spanju so lahko leta in deseletja neprepoznavni, bolniki zaznavajo le nerazpoloženost in dnevno zaspanost.

Kasneje pa se razvije sladkorna bolezen tip 2, arterijska hipertenzija, možganska kap, motnje srčnega ritma, obolenja srca in ožilja, erektilna disfunkcija, depresivnost in demenca.

Taki bolniki imajo zvišano telesno težo, pogosto pa jih spremljata kronični rhinitis in astma.

Zdravljenje OSA je kompleksno, na več nivojih. Vključuje hujšanje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetuje se jemanje sedativov, kajenje in pitje alkohola, včasih pa je potrebno dodatno zdravljenje z aparaturami, ki proizvajajo nadtlak v dihalih (CPAP).

...

Prehod preko grla je neoviran

...

Prehod preko grla je oviran