Prepoznajte alergijo

Alergija je zelo neprijetna bolezen

Pogostost alergijskih obolenj se po vsem svetu veča; tako ima danes že skoraj 30 % vsega svetovnega prebivalstva ali četrtina mladih katero od alergijskih obolenj kože ali dihal. Podatki so podobni za Slovenijo. Ker se zdijo simptomi, kot sta tekoči izcedek iz nosu, pretežno zamašen nos ponoči in srbenje kože, za večino ljudi pogosto banalnega pomena, te simptome še vedno precej neprimerno podcenjujemo. Bolezen bolnika precej ovira pri vsakdanjih opravilih. Danes pa poznamo sredstva in načine, s katerimi lahko uspešno zdravimo alergijska obolenja brez hudih stranskih učinkov.

Z razvojem novih zdravil, ki so učinkovitejša in varnejša kot starejša zdravila, ter na podlagi novih spoznanj o mehanizmih alergije se je spremenil tudi način zdravljenja.

 

Kako nastane alergija

Alergije imajo lahko zelo različne oblike – pojavijo se kot nahod, kihanje, pordele oči, kožni izpuščaji ali koprivnica, celo kot želodčno – črevesna težave. Vendar je potek alergijske reakcije načeloma vedno enak, kar bomo ponazorili s primerom senenega nahoda.

Snov, ki povzroča alergijo ( alergeni ), v tem primeru je to npr. travni pelod, pridejo z vdihanim zrakom do sluznice dihal. Tam določene telesne celice prepoznajo alergen kot tujo snov. Te telesne celice začnejo izdelovati, tako imenovana protitelesa. Protitelesa se pritrdijo na posebne celice v koži in sluznicah – mastocite, kjer čakajo, da bo enak alergen ponovno vdrl v telo. Potek do te točke imenujemo senzibilizacija.

Šele po predhodnem » prvem stiku » se lahko po ponovnem stiku s travnim pelodom (alergenom) pojavijo alergijski simptomi. Na tej reakcijski stopnji se alergeni srečajo s protitelesi, pripetimi na posebne celice – mastocite. To povzroči silovit odziv, katerega posledica je predvsem sproščanje histamina, kemijske snovi. In kot ključ, ki ustreza le določeni ključavnici, se histamin pritrdi na določena mesta v telesnih tkivih, ki so pripravljena za sprejem – receptorje.

Posledica tega je vnetna reakcija; pride npr. do pordečitve in otekline sluznic, kožnih izpuščajev, solzenja oči ali oteženega dihanja. Histamin včasih nevarno ogrozi tudi dihanje in krvni obtok.

Kako zdravnik ugotovi alergijo

Zelo pomemben dejavnik pri iskanju vzrokov alergije je temeljit pogovor z zdravnikom o vseh težavah in z njimi povezanih spremljajočih pojavih ( anamneza ). Pogosto da že ta pogovor smernice za nadaljnje iskanje vzrokov bolezni.

Kožni testi

Pri kožnih testih nanese zdravnik različne očiščene alergene v majhnih količinah na kožo. Po določenem času ( približno 20 minut ) preuči intenzivnost kožnih reakcij na alergene.

Vbodni test

Zdravnik nanese kapljico raztopine alergena na kožo in jo na tem mestu prebode z vbodno iglo, da lahko alergen vdre v kožo.

Epikutani test

Posebne obliže, ki so prepojeni z alergeni zdravnik nalepi na kožo in po 48 in 72 urah odčita odziv telesa na mestih z nanesenim alergenom.

Seneni nahod

Najpogostejša oblika alergije je nedvomno seneni nahod. Ugotavljajo, da ga ima najmanj vsak deseti prebivalec. Povzročitelji senenega nahoda so pelodi različnih trav, žit, grmov in dreves. En sam rženi klas lahko sprosti milijone pelodnih zrn. Pelodna zrna so tako lahka, da jih lahko veter v toplih in suhih spomladanskih in poletnih dnevih dvigne več tisoč metrov visoko ter raznese več sto kilometrov daleč. Le 20 pelodnih zrn v kubičnem metru zraka že lahko sproži reakcijo.

Značilni znaki senenega nahoda so:

Srbenje in solzenje oči. Draženje na kihanje in nabrekla nosna sluznica ( vodeni izcedek iz nosu ). Pogosto se seneni nahod začne kot alergija na travni pelod, ki se sčasoma razširi še na druge pelode, npr. dreves in grmovja.

Seneni nahod se pojavi spomladi in poleti. Že februarja in marca, ko cvetijo leske in jelše, lahko pride do prvih alergijskih reakcij. Aprila je v zraku pelod brez, ki povzroča precej hude alergije. Čas obolenja je prav gotovo pomemben podatek, ki pomaga najti pravega povzročitelja alergije. Zelo dragocen pripomoček je torej koledar cvetenja, pri čemer je treba upoštevati področne razlike ( alpski predel, različna nadmorska višina ipd. ). V Sloveniji je že izdelan koledar cvetenja za osrednjo Slovenijo in obalno področje, pripravlja pa se tudi za druge predele.

Priporočila alergičnim na cvetni prah:

Najbolj preprost in učinkovit ukrep za preprečevanje senenega nahoda je ogibanje pelodom, ki povzročajo alergijo. Vendar se je v vsakdanjem življenju tem alergenom zelo težko ogibati. Kljub temu lahko upoštevate nekaj preprostih nasvetov, da stik s cvetnim prahom ni prepogost in premočan:

  • Med cvetenjem se ogibajte travnikom in poljem. Pri vožnji z avtomobilom pomagajo dodatni filtri v prezračevalni napravi in zaprta okna, ki zadržijo večino cvetnega prahu.
  • Športne aktivnosti na prostem zvečajo možnost stika s pelodom.
  • V stanovanje bo prišlo manj peloda, če bodo okna čez dan zaprta.
  • Z vsakodnevnim sesanjem lahko odstranite pelod s preprog in pohištva.
  • Pelod se nabere tudi v laseh, zato si priporočljivo vsak dan oprati lase.
  • V času najbolj intenzivnega cvetenja peloda je priporočljivo odpotovati na prijeten dopust v visokogorje ali na morsko obalo, kjer je manj tveganja, da vas bo mučil seneni nahod.

Celoletni alergijski nahod

Če se nadležni znaki senenega nahoda pojavljajo tudi v času, ko ni cvetnega prahu, pelod ne more biti povzročitelj alergijskih reakcij. V takem primeru so možne oblike alergije:

  • Alergija na živalske dlake
  • Alergija na hišni prah
  • Alergija na plesen

 

Alergija na živalske dlake

Pravzaprav ne gre za alergijsko reakcijo na dlake, pač pa na kožne luske in telesne izločke, ki se držijo dlake ( npr. slina ).

Skoraj vsak deseti imetnik domače živali postane sle ko prej alergičen na svojega ljubljena. Precej redke so alergijske reakcije na pasjo dlako, pogoste pa so alergije na mačke, kunce, hrčke in morske prašičke. Bolezenske znake pa lahko povzročijo tudi kože in krzna ter drugi izdelki, narejeni iz živalske dlake ( žimnice, blazine).

Nekaj nasvetov:

  • Tudi če vam je še tako težko, pri alergiji ne živalsko dlako pomaga v večini primerov le, da se poslovite od svoje ljubljene živali. Pri mačkah priporočamo tudi kopanje ( vsaj občasno ).
  • Če to ni mogoč, naj žival ne pride v prostor, kjer alergik spi, celotno stanovanje pa je treba vsak dan temeljito posesati.
  • Živali sorodnikov, prijateljev ali znancev lahko zelo otežijo medsebojno obiskovanje. Zato se med obiskom ogibajte živalim v svoji neposredni bližini in pred obiskom preventivno vzemite zdravilo za preprečevanje alergije.
  • Bližina živali lahko tudi v cirkusu ali živalskem vrtu povzroči alergijske reakcije. Posebno neprijetno je lahko pri alergiji na mačjo dlako npr. bližina tigra ( zaradi sorodnosti tigra in mačk ) ali pri alergiji na pasjo dlako v bližini volka ( zaradi sorodnosti s psom ).
  • Pri nakupu oblačil ali stanovanjske opreme ( npr. pohištva, preprog, žimnic ipd ) se natančno pozanimajte o uporabljenih materialih. Predmeti, ki ne vsebujejo živalske dlake, vam bodo dlje v veselje.

Poleg tega je priporočljivo zamenjati vse predmete iz živalskih dlak, ki jih že imate v gospodinjstvu. Vendar bodite previdni: predvsem volne, pa tudi svile, marsikatera občutljiva oseba ne prenaša.

Alergija na hišni prah

Alergija na hišni prah sodi med najbolj pogoste oblike alergij. Zanjo zbolijo predvsem otroci. Hišni prah je mešanica las, človeških in živalskih kožnih lusk, tekstilnih vlaken in delcev perja.

Povzročitelj alergije na hišni prah pa so pravzaprav pršice, ki živijo v hišnem prahu, oziroma njihovi izločki. Pršice so mikroskopsko majhne in jih s prosim očesom ne moremo videti. So naravni sostanovalci v naših stanovanjih, najraje pa prebivajo v pernicah, blazinah, žimnicah, itisonu in preprogah. Pojav pršic ni povezan z nečistočo. Pršice se ogibajo stiku z ljudmi in ne prenašajo infekcijskih bolezni.

Posebno dobro se počutijo pri temperaturah med 20° in 30° C in relativni zračni vlagi 65 in 80%; v teh pogojih se tudi zelo hitro razmnožujejo. Nasprotno pa jim škodujejo in ovirajo njihovo širjenje zelo visoke in nizke temperature ter zelo visoka vlažnost ( > 90% ). Zato je treba sobe in postelje posebno pozimi pogosto in temeljito zračiti.

Kdor je alergičen na pršice, naj v stanovanju ne bi imel preprog ali itisona ter oblazinjenega pohištva, ki privlači pršice ( razen takega, ki je prevlečeno z gladkim usnjem ).

Pršice imajo rade tekstilije. Če jih želite odstraniti, je treba vse tekstilije v stanovanju oprati vsaj pri 60°C, če to dopušča sestava blaga. Tekstilije, ki jih lahko perete le pri 30 do 40°C, je priporočljivo približno 2 uri sušiti pri 60 do 80°C v sušilcu za perilo, če želite odstraniti pršice iz njih. Da odstranite tudi njihove izločke, ki vsebujejo alergene, je treba tekstilije nato še oprati na običajen način.

Predvsem v spalnicah, pa tudi v drugih stanovanjskih prostorih je priporočljivo skrbeti za čim manjšo vlažnost. Npr. tako, da pogosto temeljito zračite in ne uporabljate vlažilcev zraka ali vlažilnih posod na radiatorjih. Pršicam lahko dodatno omejite življenjski prostor, če se odpoveste s perjem polnjenim odejam in blazinam. Za alergika na pršice je primernejša posteljnina polnjena s polnilom iz umetnih vlaken, ki jih lahko perete vsaj pri 60°C. Druga možnost, da ne pridete v stik s pršicami, je uporaba prevlek za posteljnino in žimnice, ki ne prepuščajo pršic. Tveganje za pojav alergije med spanjem lahko zmanjšate tudi, če si kupite žimnico iz penaste gume ali pa vodno posteljo, če vam je všeč.

Dviganje prahu zmanjšate, če brišete prah z vlažno krpo. Za sesanje uporabljajte novejše sesalnike z vgrajenim mikrofiltrom. Določena čistilna dela naj namesto alergika raje opravijo druge osebe, pri katerih je tveganje manjše.

Tako kot otroci imajo tudi pršice rade plišaste igrače. Občasno bivanje plišaste igrače v zamrzovalniku ( npr. čez noč ) prepodi pršice in zmanjša tveganje za nastanek alergije pri igri.

Dopust je priporočljivo preživeti v visokogorju ( nad 1200 m ), ker tam zaradi majhne vlažnosti zraka skoraj ni pršic.

 

Alergija na plesen

Podobno kot rastline « cvetijo » tudi plesni, le da ne oddajajo peloda, ampak nevidne spore. Učinek, ki povzroča alergijo, pa je enak, Plesni nastanejo v stanovanjih, predvsem če sta temperatura in vlažnost zraka visoki. Skrivajo se na vlažnih stenah, za omarami, ploščicami in lesenimi stenskimi oblogami, pa tudi tam, kjer jih ne pričakujemo – npr. v klimatskih napravah, odtokih in žimnicah. Celo v plišastih igračah jih lahko najdemo. Kot pri alergiji na pršice je tu pomembna preventiva: temeljito prezračevanje in seveda odstranitev vseh žarišč plesni in stvari, ki povzročajo čezmerno vlažnost; to so tudi sobne rastline, predvsem hidrokulturne, ker ustvarjajo hrano in vlago za plesni.

To lahko storite sami !

Plesni imajo raje vlažne in temne prostore, npr. kopalnice, kletne prostore, shrambe in podstrešja. Zato je treba te prostore redno in temeljito prezračevati.

Razpoke v tleh in stenah – predvsem v kleteh – so za plesni idealno skrivališče. Če jih takoj zadelamo, preprečimo naselitev plesni v njih in si prihranimo kasnejše detektivsko iskanje povzročitelja alergije.

Manjša vlažnost zraka zavira širjenje plesni, zato je treba odstraniti vlažilce zraka z radiatorjev.

Hitro pokvarljiva živila, kot sta zelenjava in sadje, shranjujte v hladilniku, da jih obvarujete pred plesnenjem. Bodite pozorni tudi na to, da kuhinjskih odpadkov ne pustite ležati dalj časa nepokritih.

Odmrli deli rastlin in kompost so dobro gojišče plesni. Delo na vrtu je za alergika na plesni torej tabu.

Treba se je ogibati krajem, kjer plesni posebno dobro uspevajo. Sem sodijo npr. gnijoča drevesne debla, kupi listja, senčni prostori in področja z gosto vegetacijo.

Alergija na hrano

Alergija na hrano se lahko kaže npr. kot vodeni izcedek iz nosu, astma ali bolečine v sklepih, pa tudi kot prebavne motnje in glavobol. Prehranski alergeni so predvsem mlečni izdelki, kokošje beljakovine, ribe, raki in lupinarji, zelenjava, npr. grah, fižol, ohrovt in zelena, orehi, kvas in pivo.

Tudi konzervansi, ki jih vsebujejo živila, so lahko vzrok za težave podobne alergiji (psevdo-alergija ). In kako lahko ugotovite na katero hrano ste preobčutljivi? Uveljavil se je način, pri katerem se za določen čas odpovemo sumljivemu živilu. Če na ta način ugotovite alergen, pomaga le dosledna opustitev take hrane.

Alergija zaradi poklicnega dela

Alergije sodijo med najpogostejše poklicne bolezni. Poleg alergijskih bolezni dihalnih poti ( peki postanejo npr. pogosto alergični na moko ) so zelo razširjene kontaktne alergije.

Koža frizerjev je npr. dnevno izpostavljena agresivnim učinkovinam, kot so barve za lase ali tekočina za trajno ondulacijo. Posledica tega je, da več kot četrtina zaposlenih v frizerskem poklicu toži zaradi alergijskih kožnih reakcij.

Tudi pri delavcih v kovinski industriji je tveganje, da zbolijo za alergijo, zelo veliko, saj imajo pogosto stik z alergenimi tekočinami, kot so olja in dodatki bencinu ter tekočin, ki se uporabljajo pri vrtanju. Zdravila, npr. anti-histaminiki, lahko le kratkotrajno pomagajo blažiti težave.

V dogovoru z zdravnikom dermatologom, ki ima izkušnje z zdravljenjem določenih poklicno pogojenih kontaktnih dermatitisov, ali obratnim zdravnikom je treba delavce dobro poučiti o preventivnih ukrepih.

Pomaga zaščita kože, ustrezna nega in redno umivanje. Včasih je treba tudi zamenjati delovno mesto ali celo spremeniti poklic.

Alergija na sonce

Bolje preprečevati kakor zdraviti. Vse več ljudi mora namreč plačati svojo željo po modni porjavelosti z alergijo na sonce. Predvsem ljudje svetle polti se lahko na intenzivno sončenje odzovejo z alergijskimi reakcijami, kot so pordelost, otekline, izpuščaji, mehurji in koprivnica.

Tem bolezenskim znakom se večinoma pridruži še nadležno srbenje. Določene snovi v kozmetičnih sredstvih za sončenje, pa tudi telesu lastne snovi, ki jih vsebuje koža, lahko preobčutljivost za svetlobo še okrepijo. V teh primerih simptomatiko pogosto blažimo s anti-histaminiki.

Nasveti za alergike na sonce:

  • Temeljito pravilo je, da se je treba počasi privajati na sonce in postopno podaljševati čas sončenja. Pred dopustom na žgočem južnem soncu lahko včasih pomaga, da kožo pripravite na sončenje z uporabo solarija, vendar se je o tem treba posvetovati z dermatologom.
  • Učinek sončnih žarkov lahko zmanjšate z uporabo sredstev za sončenje, ki imajo saj zaščitni faktor 12 in ščitijo pred žarki UVA in UVB.
  • Tveganje, da pride do alergije na sonce, zmanjšate, če na dopustu zelo previdno uporabljate parfume, dezodorante in kozmetična sredstva.
  • Če kljub temu dobite alergijo na soncu, se takoj prenehajte sončiti. V hudih primerih je treba poiskati zdravniško pomoč.

 

Alergija na strupe žuželk

Poletje je tudi čas alergij na pike žuželk. Najbolj nevarne so reakcije na pike čebel in os. Kmalu po piku nastane na koži alergika izpuščaj, ki se včasih lahko razširi po vsem telesu. Lahko pride tudi do življenjsko nevarnega alergijskega » šoka ». Zato mora alergik na strupe žuželk po piku načeloma vselej poiskati zdravniško pomoč; zaradi varnosti naj ga nekdo spremlja. Zelo koristno je imeti s seboj vselej sredstva za prvo pomoč. Kaj potrebujete vam bo svetoval vaš zdravnik.

Upoštevajte, da parfumi, lak za lase, kreme za sončenje, vodica po britju in številna druga kozmetična sredstva privabljajo čebele in druge žuželke. Ogibajte se tudi odišavljenemu milu.

Tudi vonj po znoju zelo privlači nadležne žuželke. Zato se ogibajte velikim telesnim naporom na prostem.

Čebele imajo rade deteljo, številne ose pa živijo v zemlji, zato nikoli ne hodite bosi po travnikih.

Tudi piknik na prostem s pomarančnim sokom in marmelado lahko postane zaradi os zelo nevarna zadeva. Da boste imeli lep spomin na piknik, nikar ne pustite sladkih živil odkritih.

Ogibajte se tudi širokim oblačilom, v katera žuželke zlahka zaidejo in postanejo zaradi tega zelo napadalne.

Tudi če se boste odpovedali oblačilom kričečih barv, boste manj privlačni za ose in čebele.

Pa še nasvet za doma : posoda ali zaboj za smeti naj bosta vedno zaprta.

Zdravila proti alergijam

Čeprav povzroča alergije veliko različnih snovi, potekajo alergijske reakcije v telesu načeloma vselej po enakem vzorcu. Zato je tudi razumljivo, da imamo zdravila, t.i. anti-alergike, ki blažijo težave pri različnih oblikah alergije.

Anti-histaminiki so zelo učinkovita skupina protialergijskih zdravil. Pomembna slaba stran starejših anti-histaminikov je stranski učinek, ki povzroča utrujenost in zaspanost. Na podlagi nove učinkovine je uspelo medicinskim raziskovalcem konec 70. let razviti novo generacijo anti-histaminikov, ki niso več povzročali utrujenosti in zaspanosti in so bili prav tako učinkoviti. Tako novejše antihistaminike odlikuje dobra učinkovitost, bolniki pa jih odlično prenašajo, ker ne povzročajo zaspanosti. Kljub temu raziskovalci še naprej razvijajo učinkovine in zdravila za alergijo, ki bodo še primernejša za bolnike.

Načeloma se morajo alergiki ogibati snovem, ki povzročajo alergijo. Če to ni mogoče, je treba redno jemati anti-histaminike, zdravila, ki preprečijo delovanje histamina in vam jih je predpisal zdravnik. Z rednim jemanjem med celo sezono cvetenja, če imate seneni nahod, torej tudi ob deževnih ali hladnejših dnevih, bo zdravilo lahko najbolje učinkovalo in preprečevalo pojavljanje hudih simptomov v času, ko ste alergenu močneje izpostavljeni. Preden vam bo zdravnik svetoval jemanje anti-histaminika, pa se z njim posvetujte o tem, ali predpisano zdravilo morebiti povzroča zaspanost in omotičnost. Že čisto vsakdanja opravila, kot je vožnja avtomobila ali upravljanje z delovnimi stroji, namreč od vsakogar zahtevajo zbranost in predvsem dober reakcijski čas. Zdravniku tudi zaupajte, katera druga zdravila sočasno prejemate, saj lahko le ta spodbudijo ali zmanjšajo delovanje nekateri, predvsem starejših anti-histaminikov, v hujših primerih pa zaradi teh neljubih interakcij lahko pride do motenj v delovanju srca.