Vzroki motenj spanja

SMRČANJE
Od 30-40% odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni bolezen. Pogosteje smrčijo moški in ljudje z prekomerno telesno težo in kratkim zamaščenim vratom. Smrčanje je moteče tako za »smrčača« kot partnerja in je pogosto napovednik obstruktivne apneje v spanju (OSA).
Vzrok smrčanju je v nihanju (vibriranju) sluznice zgornjih dihal in mehkega neba med spanjem, ko se mišičje telesa, in seveda tudi vratu, sprosti in je ohlapnejše. Smrčanje se okrepi po uživanju alkohola, drog ali pomirjeval.
Smrčanje se lahko prehodno pojavi tudi ob vnetju v zgornjih dihalih (nahod, vnetje grla). Zelo pogosto je tudi pri kroničnem vnetju zgornjih dihalnih poti (kronični rinitis,nosni polipi, povečana žrelnica ali mandeljni.…)
Prekomerna telesna teža je eden od najpomembnejših dejavnikov za smrčanje in apnejo v spanju. Najbolj dovzetni so ljudje s centralno debelostjo in zamaščenim vratom. Ti ljudje imajo, zaradi debelega maščobnega sloja pod sluznico zgornjih dihal, zožena ali celo pretežno zaprta dihalna pota.
 
 
OBSTRUKTIVNA SPALNA APNEJA (OSA)
Izraz »apnea« pomeni prenehanje dihanja. Približno 2-4% odraslih ima vsaj lažjo obliko OSA. Gre za dinamično zaporo zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem. Navadno je mišičje med spanjem sproščeno in zato bolj ohlapno. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni žrela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in žrela lahko stisne dihalno pot, enako tudi povečani žrelnici in/ali mandeljni .
Vsi ti vzroki lahko prehodno prekinejo pretok zraka do pljuč; zastoj lahko traja od 10-120 sekund. Med apnejo (zastojem dihanja) se dihalne mišice in preponi krčijo, da bi omočili pretok zraka oz. vdih.
Taki bolniki ponoči najpogosteje smrčijo, se premetavajo po ležišču , se prekomerno znojijo in se večkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. Partnerji pa opažajo, da smrčači večkrat na noč prenehajo dihati. Zjutraj se taki bolniki zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali oz. da niso nič sanjali. Preko dneva večkrat zakinkajo tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj učinkoviti. So velikokrat povzročitelji delovnih in prometnih nezgod. Zdravljenje na več nivojih vključuje hujšanje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetuje se jemanje sedativov in pitje alkohola ali pa je potrebno dodatno zdravljenje z aparaturami, ki proizvajajo nadtlak v dihalih (CPAP).
 
 
NARKOLEPSIJA
Gre za motnjo spanja, ki se začne v najstniških letih. Prisotna je kronična prekomerna dnevna zaspanost in pojav pravega »napada« nenadne zaspanosti, ko se kljub neustrezni situaciji ne moreš upreti spancu. Taki bolniki so včasih genetsko obremenjeni in imajo prednike s podobnimi težavami.
Katapleksija je oblika narkolepsije, kjer se med napadom spanja pojavijo tudi paraliza mišic in moraste sanje s halucinacijam podobnimi stanji.
Zdravljenje narkolepsije sodi v roke nevrologom, specializiranim za motnje spnja.
SINDROM NEMIRNIH NOG:
Gre za neugoden občutek srbenja v spodnjih okončinah, ki sproži neustavljivo potrebo po premikanju nog. Pomagata gibanje nog ali hoja. Taki bolniki se zaradi tega pogosto prebujajo, hodijo ponoči… Spanec je tako zelo moten. Zdravljenje je relativno enostavno s sproščujočimi razteznimi vajami za okončine, z jogo pred spanjem ter z železovimi nadomestki, v kolikor gre za pomanjkanje železa.
HOJA V SPANJU
Najpogosteje je prisotna pri otrocih. Gre za hojo med spanjem. Velikokrat je povezana z depresijo in anksioznostjo. Epizode lahko trajajo tudi do nekaj minut. Specifičnega zdravljenja ni.
Največkrat mine med odraščanjem.
MOTNJE SPANJA PRI SOMATSKIH BOLEZNIH
Te motnje so povezane s hudimi somatskimi boleznimi. To so bolniki z neurejeno nočno astmo, s kroničnim bronhitisom (KOPB) in pomanjkanjem kisika v krvi, bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in nočnim dušenjem, z motnjami srčnega ritma, sladkorno boleznijo tip2, z refluksnim obolenjem požiralnika, s Parkinsonovo boleznijo ali bolečinskim sindromom pri rakavih ali nevroloških obolenjih. Terapija je simptomatska in ciljana glede na tip obolenja.
MOTNJE SPANJA PRI DUŠEVNIH BOLEZNIH
Depresija, anksioznost, posttravmatski stresni sindrom ali panične motnje zelo motijo spanec. Taki bolniki potrebujejo psihiatrično obdelavo in terapijo.