Vzroki smrčanja in apnej

Vzroki smrčanja in apnej?

Pri odgovoru si moramo pomagati z zakoni fizike. Gre za posledice t.i. Bernoullijevega principa. Za poenostavitev bom  pokazal naslednjo slikico:

Zamislimo si potoček, ki mirno teče po ravnini. Na določenem delu večja kamna na vsaki strani brega zožita in razpolovita strugo potočka. Do tedaj mirno žuborenje potočka se v zoženi strugi prelevi v hitrejši tok, v bučanje, v turbulenco in penjenje vode. Nižji tlak vode na ožini vpliva na brežino, kar vodi v dodatno oviran pretok.

Podobno se lahko dogaja v zgornjih dihalih.

Najpogostejše prirojene ožine v zgornjih dihalih so na nivoju mehkega neba in na korenu jezika.

Na teh mestih pride do pospešenega pretoka zraka, do vibriranja sluznice ter turbulence zraka in glasnega dihanja oz. smrčanja. Smrčanje zasuši nosno sluznico, ki postane lepljiva in se med seboj zlepi. Zato se lahko celo prekine dihanje skozi nos.

Kadar ne moremo več dihati skozi nos, zadihamo skozi usta.

Jezik, ki je med dihanjem skozi nos in zaprtimi usti stabilen in fiksiran na trdo oz. mehko nebo, se pri odpiranju ust odlepi od neba in lahko zdrsne v žrelo ali celo grlo. Dihalna pot se tako lahko v celoti  zapre. Pojavijo se t.i. apneje oz. najpogostejša varianta obstruktivna apneja v spanju.

Ker je bolnik med apnejo v stresu, se napol zbudi in poskuša zadihati. Po davljenju in lovljenju sape omotično  »izrine« jezik nazaj v ustno votlino.

Apneje povzročajo stres in upad kisika v krvi-hipoksemijo. Oba mehanizma sta zelo pomembna za bolezenske posledice apnej oz. motenj dihanja v spanju.

 

Kako odpravljamo težave s smrčanjem in apnejami?

Zgornja dihala so po obliki podobna frači.

Začnejo se z nosnima prehodoma, sledi žrelo, nato grlo z glasilkama in sapnico kot pričetkom spodnjih dihal.

Smrčanje nastaja pogosto tik nad mehkim nebom, kjer se enakomeren (laminaren) tok zraka iz obeh nosnih prehodov združi v enotno žrelo. To povzroči turbulenco zraka in trepetanje mehkega neba, kar vodi do nosnega smrčanja.

Pri hkratnem dihanju skozi nos in usta lahko koren jezika vibrira in se dotika zadnje stene žrela. Govorimo o ustnem smrčanju, ki je pogostejše pri čokatih ljudeh s kratkim in debelim vratom.

Kako zdravimo obe obliki smrčanja, ki ju spremljajo apneje in utrujenost?

Pri nosni varianti smrčanja, s posegi na mehkem nebu npr. uvuloplastiko. Pri ustnem smrčanju pa z odmikom korena jezika proč od žrela (nočnimi zobnimi protezami ali kirurškim pomikom podjezične kosti proti ščitničnem hrustancu).

Smrčijo tudi ljudje preobčutljivi na pršice, ker imajo pogosto zožene nosne hodnike. Take bolnike zdravimo s steroidnimi pršili za nos in tabletami proti alergijam.

Prav tako lahko smrčijo in imajo motnje dihanja v spanju tudi nekateri mlajši bolniki z povečano žrelnico ali mandeljni. Ko jih odstranimo je stanje izboljšano.

Veliko debelih ljudi pa smrči in imajo apneje zaradi sistemsko zoženih dihal ob zadebeljeni plasti maščobnega tkiva pod dihalno sluznico. Takim bolnikom pomagamo s aparati CPAP.