{"id":192,"date":"2023-01-22T13:16:05","date_gmt":"2023-01-22T13:16:05","guid":{"rendered":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/?page_id=192"},"modified":"2026-03-24T13:01:53","modified_gmt":"2026-03-24T13:01:53","slug":"elementor-192","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-192\/","title":{"rendered":"Strokovne vsebine"},"content":{"rendered":"\t\t<div data-elementor-type=\"wp-page\" data-elementor-id=\"192\" class=\"elementor elementor-192\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-6f072fd6 elementor-section-content-middle elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"6f072fd6\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-46bc6cb7\" data-id=\"46bc6cb7\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-inner-section elementor-element elementor-element-7018fccd elementor-section-content-middle elementor-section-height-min-height elementor-section-boxed elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"7018fccd\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-50 elementor-inner-column elementor-element elementor-element-2ea120f7\" data-id=\"2ea120f7\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-12882d7a elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"12882d7a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.10.1 - 17-01-2023 *\/\n.elementor-widget-image{text-align:center}.elementor-widget-image a{display:inline-block}.elementor-widget-image a img[src$=\".svg\"]{width:48px}.elementor-widget-image img{vertical-align:middle;display:inline-block}<\/style>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-164\/\">\n\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"636\" height=\"210\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/LOGO-brez-ozadja.jpg\" class=\"attachment-full size-full wp-image-453\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/LOGO-brez-ozadja.jpg 636w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/LOGO-brez-ozadja-300x99.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 636px) 100vw, 636px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-50 elementor-inner-column elementor-element elementor-element-4b7d7d88 elementor-hidden-phone\" data-id=\"4b7d7d88\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5ba20114 elementor-align-right elementor-hidden-tablet elementor-hidden-phone elementor-widget__width-auto elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"5ba20114\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/forms.office.com\/Pages\/ShareFormPage.aspx?id=yAqeQtidc0-RTheDRu-UVFyL_6n3re1MsqoDPFm4Ws5UOFBZWlhVU1lSNlRWMldSQlZXOUNWQ0pLVy4u&#038;sharetoken=s3M2d5IFxvW50Wp6hbEa\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Anketa<br>o<br>zadovoljstvu<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1bcebff7 elementor-align-right elementor-hidden-tablet elementor-hidden-phone elementor-widget__width-auto elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"1bcebff7\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/politika-kakovosti\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Politika<br>kakovosti<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4454788f elementor-align-right elementor-hidden-tablet elementor-hidden-phone elementor-widget__width-auto elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"4454788f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-151\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Osnovni<br>podatki<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7299685f elementor-align-right elementor-hidden-tablet elementor-hidden-phone elementor-widget__width-auto elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"7299685f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-182\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Cenik<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-289d3eee elementor-align-right elementor-hidden-tablet elementor-hidden-phone elementor-widget__width-auto elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"289d3eee\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-192\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Strokovne<br>vsebine<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-41b92e7c elementor-align-right elementor-hidden-tablet elementor-hidden-phone elementor-widget__width-auto elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"41b92e7c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/obvestila\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Obvestila<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7312c011 elementor-align-right elementor-hidden-tablet elementor-hidden-phone elementor-widget__width-auto elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"7312c011\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/?page_id=387\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">\u017dELIM SE<br>NARO\u010cITI<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-13eb6bb9 elementor-section-content-middle elementor-hidden-desktop elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"13eb6bb9\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-20 elementor-top-column elementor-element elementor-element-3c278eaa\" data-id=\"3c278eaa\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-14fe9360 elementor-tablet-align-justify elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"14fe9360\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-151\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Osnovni podatki<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-20 elementor-top-column elementor-element elementor-element-640082a0\" data-id=\"640082a0\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-29cf23ff elementor-tablet-align-justify elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"29cf23ff\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-182\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Cenik<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-20 elementor-top-column elementor-element elementor-element-ea61de2\" data-id=\"ea61de2\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-ae73d93 elementor-tablet-align-justify elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"ae73d93\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-192\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Strokovne vsebine<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-20 elementor-top-column elementor-element elementor-element-3d1ef6eb\" data-id=\"3d1ef6eb\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1a58908c elementor-tablet-align-justify elementor-mobile-align-justify elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"1a58908c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/obvestila\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">Obvestila<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-20 elementor-top-column elementor-element elementor-element-7905e348\" data-id=\"7905e348\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4f8a3f15 elementor-tablet-align-justify elementor-mobile-align-justify elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"4f8a3f15\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/zelim-se-narociti\/\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">\u017delim se naro\u010diti<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-6cb2b76c elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"6cb2b76c\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-background-overlay\"><\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-75135b1\" data-id=\"75135b1\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-45e3fa13 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"45e3fa13\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.10.1 - 17-01-2023 *\/\n.elementor-heading-title{padding:0;margin:0;line-height:1}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title[class*=elementor-size-]>a{color:inherit;font-size:inherit;line-height:inherit}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-small{font-size:15px}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-medium{font-size:19px}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-large{font-size:29px}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-xl{font-size:39px}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-xxl{font-size:59px}<\/style><h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Strokovne vsebine<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-1d44f53 elementor-section-content-middle elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"1d44f53\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-narrow\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-6996015\" data-id=\"6996015\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-8de5cb8 elementor-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"8de5cb8\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#motnje\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-xs\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">MOTNJE DIHANJA V SPANJU<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-d049072\" data-id=\"d049072\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f4f6f34 elementor-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"f4f6f34\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#kopb\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-sm\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">KOPB<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-faf981e\" data-id=\"faf981e\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f4d958f elementor-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"f4d958f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#astma\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-xs\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">ASTMA<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-1dda363\" data-id=\"1dda363\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-50ed020 elementor-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"50ed020\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#alergije\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-xs\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">ALERGIJE<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-c8b0904\" data-id=\"c8b0904\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-37bc44c elementor-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"37bc44c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#obolenja\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-xs\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">OBOLENJA NOSNE SLUZNICE<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-1c13638\" data-id=\"1c13638\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-0e06917 elementor-align-justify elementor-tablet-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"0e06917\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#bronhi\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-xs\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">KAJ SO BRONIEKTAZIJE?<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-941824c\" data-id=\"941824c\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3833804 elementor-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"3833804\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#bole\u010dine\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-xs\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">BOLE\u010cINE V HRBTENICI<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-f627116\" data-id=\"f627116\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-46cf3dc elementor-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"46cf3dc\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#pomo\u010d\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-xs\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">POMO\u010c PRI HUJ\u0160ANJU<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-11 elementor-top-column elementor-element elementor-element-b14bd34\" data-id=\"b14bd34\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-2939515 elementor-align-justify elementor-widget__width-initial elementor-widget elementor-widget-button\" data-id=\"2939515\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"button.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-button-wrapper\">\n\t\t\t<a href=\"#bolezni\" class=\"elementor-button-link elementor-button elementor-size-xs\" role=\"button\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-content-wrapper\">\n\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-button-text\">BOLEZNI SRCA IN O\u017dILJA<\/span>\n\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-3a0eef0 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"3a0eef0\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-dd445a8\" data-id=\"dd445a8\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5e7f264 elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"5e7f264\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.10.1 - 17-01-2023 *\/\nbody.elementor-page .elementor-widget-menu-anchor{margin-bottom:0}<\/style>\t\t<div id=\"motnje\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-94e9bfd elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"94e9bfd\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">1. MOTNJE DIHANJA V SPANJU<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-601a943a elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"601a943a\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-39fcba6e\" data-id=\"39fcba6e\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-inner-section elementor-element elementor-element-9a22945 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"9a22945\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-inner-column elementor-element elementor-element-7f38624\" data-id=\"7f38624\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f1a2772 elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"f1a2772\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.10.1 - 17-01-2023 *\/\n.elementor-toggle{text-align:left}.elementor-toggle .elementor-tab-title{font-weight:700;line-height:1;margin:0;padding:15px;border-bottom:1px solid #d4d4d4;cursor:pointer;outline:none}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon{display:inline-block;width:1em}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon svg{-webkit-margin-start:-5px;margin-inline-start:-5px;width:1em;height:1em}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon.elementor-toggle-icon-right{float:right;text-align:right}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon.elementor-toggle-icon-left{float:left;text-align:left}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon .elementor-toggle-icon-closed{display:block}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon .elementor-toggle-icon-opened{display:none}.elementor-toggle .elementor-tab-title.elementor-active{border-bottom:none}.elementor-toggle .elementor-tab-title.elementor-active .elementor-toggle-icon-closed{display:none}.elementor-toggle .elementor-tab-title.elementor-active .elementor-toggle-icon-opened{display:block}.elementor-toggle .elementor-tab-content{padding:15px;border-bottom:1px solid #d4d4d4;display:none}@media (max-width:767px){.elementor-toggle .elementor-tab-title{padding:12px}.elementor-toggle .elementor-tab-content{padding:12px 10px}}.e-con-inner>.elementor-widget-toggle,.e-con>.elementor-widget-toggle{width:var(--container-widget-width);--flex-grow:var(--container-widget-flex-grow)}<\/style>\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2531\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2531\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Najbolj pogosti simptomi<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2531\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2531\"><div class=\"col-md-8\"><h3>SMR\u010cANJE<\/h3><p>Smr\u010danje ni ni\u010d nenavadnega. Skoraj vsakdo smr\u010di vsaj med prebolevanjem nahoda. Najve\u010dkrat je bolj mote\u010de za partnerja kot za samega smr\u010da\u010da.<\/p><p>Prevalenca smr\u010danja je 30% do 40%, torej vsaj tretjina odraslih smr\u010di vsaj ob\u010dasno. Vztrajno in dolgoletno smr\u010danje pa je vzrok za neu\u010dinkovit spanec in dnevno zaspanost.<\/p><p>Smr\u010danje je zvok, ki se pojavi kot posledica vibracij zadebeljene sluznice nosu, mehkega neba, ustne votline, \u017erela in grla. Glavni udele\u017eenec pri smr\u010danju je mehko nebo, ki je najve\u010dkrat glavni krivec za moteno spanje.<\/p><p>Smr\u010danje se pojavi, \u010de je pretok zraka skozi nos ali usta ote\u017een.<\/p><p>Vzroki ote\u017eenega dihanja preko nosu so sezonske ali celoletne alergije, trdovratna vnetja obnosnih votlin, nosna polipoza ali deviacija nosnega pretina. Vzrok oviranega pretoka skozi usta je v preohlapnem vratnem in pod\u010deljustnem mi\u0161i\u010dju, ki povzro\u010di pri le\u017eanju na hrbtu pomik korena jezika proti \u017erelu in grlu. To se zgodi pri globokemu spancu, alkoholnem opoju, uporabi pomirjeval ali drog ter s samim staranjem telesa oz. mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p><p>Smr\u010dijo tudi ljudje s prekomerno telesno te\u017eo, ki imajo pod sluznico \u017erela in grla obilo ma\u0161\u010devja, ki fizi\u010dno zo\u017euje dihalna pota. Predvsem otroci, ter nekateri odrasli pa smr\u010dijo zaradi pove\u010danih mandljev ali \u017erelnic.<\/p><p>Dolgoletno in vztrajno smr\u010danje je lahko napovednik obstruktivne apneje v spanju. Takrat gre za ob\u010dasno prenehanje dihanja med smr\u010danjem, neu\u010dinkovito spanje s pogostim prebujanjem, prekomerno dnevno zaspanost in ni\u017ejo kvaliteto \u017eivljenja.<\/p><p>Ta bolezenski sklop vodi v razvoj zvi\u0161anega krvnega tlaka, obolenj srca in o\u017eilja, zvi\u0161anja telesne te\u017ee, v pojav sladkorne bolezni tip 2, motenj sr\u010dnega ritma, dovzetnosti do mo\u017eganske kapi, depresij ter demence v zgodnjem starostnem obdobju.<\/p><figure id=\"attachment_410\" aria-describedby=\"caption-attachment-410\" style=\"width: 224px\" class=\"wp-caption alignright\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-410 size-medium\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/simptomi1-smrcanje-224x300.png\" alt=\"\" width=\"224\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/simptomi1-smrcanje-224x300.png 224w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/simptomi1-smrcanje.png 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 224px) 100vw, 224px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-410\" class=\"wp-caption-text\">Vibracija mehkih struktur pri smr\u010danju<\/figcaption><\/figure><h3>KRONI\u010cNO ZAME\u0160EN NOS<\/h3><p>Nos je lahko zama\u0161en preko celega dneva, lahko pa je zama\u0161en samo pono\u010di oz. se zapre \u0161ele proti jutru. Klini\u010dno se zapora nosu ka\u017ee kot ob\u010dutek suhega in hrapavega grla pri prebujanju zjutraj, potrebi po splahovanju ust pono\u010di, jutranjim ka\u0161ljem, ob\u010dutkom cmoka v grlu ter razbrazdanim in bole\u010dim jezikom.<\/p><p>Nos in obnosne votline so zelo pomembne za plju\u010da. Vdihani zrak o\u010distijo, ga segrejejo in navla\u017eijo tako, da pride vanje ustrezno pripravljen. Dihanje skozi usta nima tega u\u010dinka.<\/p><p>Za nazorno primerjavo so nos in obnosne votline kot filter za gorivo pri avtomobilu; \u010de je ta filter za gorivo zama\u0161en, nam dober avto in \u010disti bencin ne zadostujeta za u\u010dinkovito delovanje motorja. Enako velja za plju\u010da, ki so motor na\u0161ega organizma in hitro ope\u0161ajo, \u010de stalno prejemajo neustrezno pripravljen zrak; razvijejo se plju\u010dna obolenja kot so astma, kroni\u010dni bronhitis in pogoste oku\u017ebe vklju\u010dno s plju\u010dnicami.<\/p><p>Kroni\u010dno zama\u0161en nos nam lahko spremeni barvo glasu, povzro\u010da hripavost, prehodno ali trajno izgubo sluha, oslabljen voh, smr\u010danje in ne nazadnje obstruktivno apnejo v spanju (OSA).<\/p><p>Najpogostej\u0161i vzroki zama\u0161enega nosu so alergije ter strukturne spremembe nosu kot so deviacije nosnega pretina, kroni\u010dna vnetja sinusov in nosna polipoza. Alergije ugotavljamo s ko\u017enim testiranjem. Najpogostej\u0161a alergena, ki povzro\u010da kroni\u010dno zama\u0161en nos sta hi\u0161na in\/ali mo\u010dnata pr\u0161ica.<\/p><p>Z biolo\u0161kih staranjem se nosna sluznica stanj\u0161a, postane zasu\u0161ena in ranljiva, stene nosu pa so prekomerno upogljive in pri dihanju hitreje kolabirajo. Tudi to je lahko vzrok za moten pretok zraka skozi nos.<\/p><p>Kroni\u010dno zama\u0161en nos zdravimo z vla\u017eenjem nosnih hodnikov s fiziolo\u0161ko raztopino, z vpihavanjem nosnih steroidov in anti-histaminiki v nos<\/p><figure id=\"attachment_411\" aria-describedby=\"caption-attachment-411\" style=\"width: 224px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-411 size-medium\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/simptomi2-smrcanje-224x300.png\" alt=\"\" width=\"224\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/simptomi2-smrcanje-224x300.png 224w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/simptomi2-smrcanje.png 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 224px) 100vw, 224px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-411\" class=\"wp-caption-text\">Mehko nebo (\u010drna pu\u0161\u010dica) in jezi\u010dek (siva pu\u0161\u010dica)<\/figcaption><\/figure><h3>IZGUBA VOHA (VONJA)<\/h3><p>Nam najbolj znana je prehodna izguba voha in okusa, ki se pojavi pri navadnemu prehladu ali pri vnetih sinusih. Sprememba okusa je najve\u010dkrat povezana z izgubo voha.<\/p><p>Kroni\u010dna izguba voha ni omejena samo na nezmo\u017enost zavohati cveto\u010de ro\u017eice, ampak nam onemogo\u010da pravo\u010dasno zaznati neprijetne vonjave pokvarjene hrane in onesna\u017eenosti na\u0161ega okolja.<\/p><p>Oslabljen voh se strokovno imenuje hyposmia, izguba voha pa anosmia. Kroni\u010dno izgubo voha povzro\u010dajo kroni\u010dni sinuzitisi, nosni polipi, kajenje, alkoholizem, dolo\u010dena zdravila (za pritisk, za ni\u017eanje holesterola, antidepresivi\u2026) , nevrolo\u0161ka obolenja ter po\u0161kodbe glave.<\/p><p>Izguba voha v povezavi s smr\u010danjem je napovednik huj\u0161ega vnetja nosne sluznice, ki zahteva obravnavo pri alergologu in\/ali specialistu ORL.<\/p><p>Izgubo voha zdravimo z vla\u017eenjem nosnih hodnikov s fiziolo\u0161ko raztopino, nosnimi steroidi, antihistaminiki, odstranitvijo nosnih polipov ter prenehanjem kajenja.<\/p><h3>SUHO GRLO<\/h3><p>Ob\u010dutek suhega grla in cmoka v grlu je najve\u010dkrat v povezavi z zama\u0161enim nosnim prehodom pono\u010di in z razvojem astme.<\/p><p>Suho grlo je lahko tudi posledica dihanja hladnega in suhega zraka, pri u\u017eivanju zdravil za odvajanje vode, kofeina in alkohola, lahko pa je simptom dolo\u010denih sistemskih obolenj (sicca sindrom) ter kot ne\u017eeleni u\u010dinek nekaterih zdravil. Dra\u017eenje in \u017ege\u010dkanje v grlu pa je lahko posledica kajenja, vdihavanju onesna\u017eenega zraka, kemikalij in prahu.<\/p><p>Srbe\u010de in suho grlo se lahko pojavi pri alergijskem vnetju zgornjih dihal, ki ga po navadi spremljajo \u0161e kihanje, voden nosni izcedek, zatok sluzi iz nosu v grlo in poka\u0161ljevanje.<\/p><p>Suho grlo v povezavi z zama\u0161enim nosom in smr\u010danjem je lahko napovednik obstruktivne apneje v spanju (OSA).<\/p><h3>REFLUKSNO OBOLENJE<\/h3><p>Refluksno obolenje ali t.i. GERB je skupek simptomov zaradi po\u0161kodovanja sluznice po\u017eiralnika ali celo \u017erela. Zaradi refluksa kisle \u017eelod\u010dne vsebine iz \u017eelodca v po\u017eiralnik, sluznica po\u017eiralnika postane pordela, razjedena, bole\u010da in ranljiva.<\/p><p>V spodnjem delu po\u017eiralnika je vratar oz. mi\u0161ica (sfinkter), ki zapira prehod med \u017eelodcem in po\u017eiralnikom in onemogo\u010da refluks kislega \u017eelod\u010dnega soka v po\u017eiralnik. Pri slabem delovanju sfinktra pride do zatekanja kisle \u017eelod\u010dne vsebine v po\u017eiralnik; pojavijo se simptomi GERB-a.<\/p><p>Ti se ka\u017eejo kot peko\u010di ob\u010dutek izza prsnice, ki so pogostej\u0161i pri le\u017eanju na hrbtu ali pri pripogibanju, s spahovanjem, slabostjo in kroni\u010dnim poka\u0161ljevanjem. Vplivajo tudi na bole\u010de grlo in na ob\u010dutek cmoka v njem.<\/p><p>V kombinaciji z zama\u0161enim nosom in prekomerno telesno te\u017eo, lahko GERB vpliva tudi na razvoj smr\u010danja in kasneje obstruktivne apneje v spanju (OSA). Bolniki z GERB se zdravijo z zdravili, ki zmanj\u0161ajo proizvodnjo kisline v \u017eelodcu. Prevalenca GERB-a je 10-20% odrasle populacije.<\/p><h3>SR\u010cNE ARITMIJE<\/h3><p>Sr\u010dni ritem je lahko prehiter, \u010de je utrip ve\u010dji od 100\/minuto (tahikardija), prepo\u010dasen, \u010de je pod 60\/minuto (bradikardija) ali pa nereden oz. neenakomeren, takrat gre za aritmijo.<\/p><p>Dolo\u010dene aritmije so zelo nevarne in vodijo v zastoj srca in smrt. Nevarne so tudi tiste motnje v bitju srca, ki vodijo v omotico in\/ali nezavest.<\/p><p>Sr\u010dne aritmije so posledica obolenja srca, najve\u010dkrat v sklopu koronarnega obolenja (zo\u017eene \u017eile, ki prehranjujejo srce) ali obolenja srca kot posledica visokega krvnega tlaka.<\/p><p>V\u010dasih, ko je srce ultrazvo\u010dno normalno in pri obremenitvi (CEM) ni znakov za koronarno obolenje, so lahko motnje sr\u010dnega ritma posledica obstruktivne apneje v spanju (OSA). Zaradi OSA bolnik med spanjem ve\u010dkrat preneha dihati, sledi padec koncentracija kisika v krvi. Pojavi se t.i. oksidativni stres, aktivacija simpati\u010dnega \u017eiv\u010devja, ki v kombinaciji s hipoksemijo (prenizko koncentracijo kisika v krvi) spro\u017ei aritmije.<\/p><p>V kolikor bolniki smr\u010dijo, spijo neu\u010dinkovito in so preko dneva prekomerno zaspani, ter se zdravijo zaradi nerednega bitja srca, lahko bolehajo zaradi obstruktivne apneje v spanju (OSA).<\/p><p>Te aritmije se pozdravijo same od sebe, ko pri\u010dnemo zdraviti motnje dihanja med spanjem.<\/p><\/div><div class=\"col-md-4\"><div class=\"panel panel-default\">\u00a0<\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2532\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"2\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2532\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Vrste motenj dihanja<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2532\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"2\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2532\"><h3>OBSTRUKTIVNA SPALNA APNEJA (OSA)<\/h3><p>Gre za dinami\u010dno zaporo zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, \u017erela ali grla) med spanjem. Navadno je mi\u0161i\u010dje med spanjem spro\u0161\u010deno in zato bolj ohlapno. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni \u017erela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in \u017erela lahko stisne dihalno pot, enako tudi pove\u010dani \u017erelnici in\/ali nebnici.<\/p><p>Vsi ti vzroki lahko prehodno prekinejo pretok zraka do plju\u010d; zastoj lahko traja od 10-120 sekund. Med apnejo (zastojem dihanja) se dihalne mi\u0161ice in preponi kr\u010dijo, da bi omo\u010dili pretok zraka oz. vdih.<\/p><p>Taki bolniki pono\u010di najpogosteje smr\u010dijo, se premetavajo po le\u017ei\u0161\u010du , se prekomerno znojijo in se ve\u010dkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. Partnerji pa opa\u017eajo, da smr\u010da\u010di ve\u010dkrat na no\u010d prenehajo dihati. Zjutraj se taki bolniki zbujajo \u010demerni, zbiti, utrujeni, upo\u010dasnjeni, z ob\u010dutkom, da se niso naspali oz. da niso ni\u010d sanjali. Preko dneva ve\u010dkrat zakinkajo tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj u\u010dinkoviti. So velikokrat povzro\u010ditelji delovnih in prometnih nezgod.<\/p><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-412 alignright\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/vrstespanja-300x283.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"283\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/vrstespanja-300x283.jpg 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/vrstespanja.jpg 640w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/p><h3>NARKOLEPSIJA<\/h3><p>Gre za motnjo spanja, ki se za\u010dne v najstni\u0161kih letih. Prisotna je kroni\u010dna prekomerna dnevna zaspanost in pojav pravega \u00bbnapada\u00ab nenadne zaspanosti, ko se kljub neustrezni situaciji ne more\u0161 upreti spancu. Taki bolniki so v\u010dasih genetsko obremenjeni in imajo prednike s podobnimi te\u017eavami.<\/p><p>Katapleksija je oblika narkolepsije, kjer se med napadom spanja pojavijo tudi paraliza mi\u0161ic in moraste sanje s halucinacijam podobnimi stanji.<\/p><p>Zdravljenje narkolepsije sodi v roke nevrologom, specializiranim za motnje spnja.<\/p><h3>SINDROM NEMIRNIH NOG:<\/h3><p>Gre za neugoden ob\u010dutek srbenja v spodnjih okon\u010dinah, ki spro\u017ei neustavljivo potrebo po premikanju nog. Pomagata gibanje nog ali hoja. Taki bolniki se zaradi tega pogosto prebujajo, hodijo pono\u010di\u2026 Spanec je tako zelo moten. Zdravljenje je relativno enostavno s spro\u0161\u010dujo\u010dimi razteznimi vajami za okon\u010dine, z jogo pred spanjem ter z \u017eelezovimi nadomestki, v kolikor gre za pomanjkanje \u017eeleza.<\/p><h3>HOJA V SPANJU<\/h3><p>Najpogosteje je prisotna pri otrocih. Gre za hojo med spanjem. Velikokrat je povezana z depresijo in anksioznostjo. Epizode lahko trajajo tudi do nekaj minut. Specifi\u010dnega zdravljenja ni.<\/p><p>Najve\u010dkrat mine med odra\u0161\u010danjem.<\/p><h3>MOTNJE SPANJA PRI SOMATSKIH BOLEZNIH<\/h3><p>Te motnje so povezane s hudimi somatskimi boleznimi. To so bolniki z neurejeno no\u010dno astmo, s kroni\u010dnim bronhitisom (KOPB) in pomanjkanjem kisika v krvi, bolnikih s hudim sr\u010dnim popu\u0161\u010danjem in no\u010dnim du\u0161enjem, z motnjami sr\u010dnega ritma, sladkorno boleznijo tip2, z refluksnim obolenjem po\u017eiralnika, s Parkinsonovo boleznijo ali bole\u010dinskim sindromom pri rakavih ali nevrolo\u0161kih obolenjih. Terapija je simptomatska in ciljana glede na tip obolenja.<\/p><h3>MOTNJE SPANJA PRI DU\u0160EVNIH BOLEZNIH<\/h3><p>Depresija, anksioznost, posttravmatski stresni sindrom ali pani\u010dne motnje zelo motijo spanec. Taki bolniki potrebujejo psihiatri\u010dno obdelavo in terapijo.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2533\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"3\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2533\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Vzroki smr\u010danja in apnej<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2533\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"3\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2533\"><p><b><strong>Vzroki smr\u010danja in apnej?<\/strong><\/b><\/p><p>Pri odgovoru si moramo pomagati z zakoni fizike. Gre za posledice t.i. Bernoullijevega principa. Za poenostavitev bom \u00a0pokazal naslednjo slikico:<\/p><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-413\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/skica-300x130.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"130\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/skica-300x130.jpg 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/skica.jpg 341w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/p><p>Zamislimo si poto\u010dek, ki mirno te\u010de po ravnini. Na dolo\u010denem delu ve\u010dja kamna na vsaki strani brega zo\u017eita in razpolovita strugo poto\u010dka. Do tedaj mirno \u017euborenje poto\u010dka se v zo\u017eeni strugi prelevi v hitrej\u0161i tok, v bu\u010danje, v turbulenco in penjenje vode. Ni\u017eji tlak vode na o\u017eini vpliva na bre\u017eino, kar vodi v dodatno oviran pretok.<\/p><p>Podobno se lahko dogaja v zgornjih dihalih.<\/p><p>Najpogostej\u0161e prirojene o\u017eine v zgornjih dihalih so na nivoju mehkega neba in na korenu jezika.<\/p><p>Na teh mestih pride do pospe\u0161enega pretoka zraka, do vibriranja sluznice ter turbulence zraka in glasnega dihanja oz. smr\u010danja. Smr\u010danje zasu\u0161i nosno sluznico, ki postane lepljiva in se med seboj zlepi. Zato se lahko celo prekine dihanje skozi nos.<\/p><p>Kadar ne moremo ve\u010d dihati skozi nos, zadihamo skozi usta.<\/p><p>Jezik, ki je med dihanjem skozi nos in zaprtimi usti stabilen in fiksiran na trdo oz. mehko nebo, se pri odpiranju ust odlepi od neba in lahko zdrsne v \u017erelo ali celo grlo. Dihalna pot se tako lahko v celoti \u00a0zapre. Pojavijo se t.i. apneje oz. najpogostej\u0161a varianta obstruktivna apneja v spanju.<\/p><p>Ker je bolnik med apnejo v stresu, se napol zbudi in posku\u0161a zadihati. Po davljenju in lovljenju sape omoti\u010dno \u00a0\u00bbizrine\u00ab jezik nazaj v ustno votlino.<\/p><p>Apneje povzro\u010dajo stres in upad kisika v krvi-hipoksemijo. Oba mehanizma sta zelo pomembna za bolezenske posledice apnej oz. motenj dihanja v spanju.<\/p><p>\u00a0<\/p><p><b><strong>Kako odpravljamo te\u017eave s smr\u010danjem in apnejami?<\/strong><\/b><\/p><p>Zgornja dihala so po obliki podobna fra\u010di.<\/p><p>Za\u010dnejo se z nosnima prehodoma, sledi \u017erelo, nato grlo z glasilkama in sapnico kot pri\u010detkom spodnjih dihal.<\/p><p>Smr\u010danje nastaja pogosto tik nad mehkim nebom, kjer se enakomeren (laminaren) tok zraka iz obeh nosnih prehodov zdru\u017ei v enotno \u017erelo. To povzro\u010di turbulenco zraka in trepetanje mehkega neba, kar vodi do nosnega smr\u010danja.<\/p><p>Pri hkratnem dihanju skozi nos in usta lahko koren jezika vibrira in se dotika zadnje stene \u017erela. Govorimo o ustnem smr\u010danju, ki je pogostej\u0161e pri \u010dokatih ljudeh s kratkim in debelim vratom.<\/p><p>Kako zdravimo obe obliki smr\u010danja, ki ju spremljajo apneje in utrujenost?<\/p><p>Pri nosni varianti smr\u010danja, s posegi na mehkem nebu npr. uvuloplastiko. Pri ustnem smr\u010danju pa z odmikom korena jezika pro\u010d od \u017erela (no\u010dnimi zobnimi protezami ali kirur\u0161kim pomikom podjezi\u010dne kosti proti \u0161\u010ditni\u010dnem hrustancu).<\/p><p>Smr\u010dijo tudi ljudje preob\u010dutljivi na pr\u0161ice, ker imajo pogosto zo\u017eene nosne hodnike. Take bolnike zdravimo s steroidnimi pr\u0161ili za nos in tabletami proti alergijam.<\/p><p>Prav tako lahko smr\u010dijo in imajo motnje dihanja v spanju tudi nekateri mlaj\u0161i bolniki z pove\u010dano \u017erelnico ali mandeljni. Ko jih odstranimo je stanje izbolj\u0161ano.<\/p><p>Veliko debelih ljudi pa smr\u010di in imajo apneje zaradi sistemsko zo\u017eenih dihal ob zadebeljeni plasti ma\u0161\u010dobnega tkiva pod dihalno sluznico. Takim bolnikom pomagamo s aparati CPAP.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2534\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"4\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2534\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Obstruktivna apneja v spanju<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2534\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"4\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2534\"><div class=\"col-md-8\"><p>Izraz \u00bbapnea\u00ab pomeni prenehanje dihanja. Pribli\u017eno 2-4% odraslih ima vsaj la\u017ejo obliko obstruktivne apneje v spanju (OSA).<\/p><p>Gre za dinami\u010dno zaporo zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, \u017erela ali grla) med spanjem. Navadno je mi\u0161i\u010dje med spanjem spro\u0161\u010deno in zato bolj ohlapno. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni \u017erela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in \u017erela lahko stisne dihalno pot, enako tudi pove\u010dani \u017erelnici in\/ali mandeljni.<\/p><p>Vsi ti vzroki lahko prehodno prekinejo pretok zraka do plju\u010d; zastoj lahko traja od 10-120 sekund. Med apnejo (zastojem dihanja) se dihalne mi\u0161ice in preponi kr\u010dijo, da bi omo\u010dili pretok zraka oz. vdih.<\/p><p>Taki bolniki pono\u010di praviloma smr\u010dijo, se premetavajo po le\u017ei\u0161\u010du , se prekomerno znojijo in se ve\u010dkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. Partnerji pa opa\u017eajo, da smr\u010da\u010di ve\u010dkrat na no\u010d prenehajo dihati. Zjutraj se taki bolniki zbujajo \u010demerni, zbiti, utrujeni, upo\u010dasnjeni, z ob\u010dutkom, da se niso naspali oz. da niso ni\u010d sanjali. Preko dneva ve\u010dkrat zakinkajo tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj u\u010dinkoviti. So velikokrat povzro\u010ditelji delovnih in prometnih nezgod.<\/p><p>Obstajajo tri vrste apnej v spanju: centralne (dele\u017e 0,4%), obstruktivne (dele\u017e 84%) in me\u0161ane oz. kompleksne (dele\u017e 15%).<\/p><p>Skupna lastnost vseh apnej je padec koncentracija kisika v arterijski krvi. Praviloma se zasi\u010denost kisika v periferni krvi pri zdravih giblje med 95-98%. Zasi\u010denost s kisikom, ki meji na resnej\u0161a obolenja pa se giblje med 89-92%. Pri hudi apnej v spanju pa pade koncentracija kisika tudi na 55-65%. Pomanjkanje kisika v krvi naredi nepopravljive posledice na vse organske sisteme v telesu.<\/p><p>Simptomi smr\u010danja in apnej v spanju so lahko leta in deseletja neprepoznavni, bolniki zaznavajo le nerazpolo\u017eenost in dnevno zaspanost.<\/p><p>Kasneje pa se razvije sladkorna bolezen tip 2, arterijska hipertenzija, mo\u017eganska kap, motnje sr\u010dnega ritma, obolenja srca in o\u017eilja, erektilna disfunkcija, depresivnost in demenca.<\/p><p>Taki bolniki imajo zvi\u0161ano telesno te\u017eo, pogosto pa jih spremljata kroni\u010dni rhinitis, KOPB in astma.<\/p><p>Zdravljenje OSA je kompleksno, na ve\u010d nivojih. Vklju\u010duje huj\u0161anje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirur\u0161ko ali protivnetno), odsvetuje se jemanje sedativov, kajenje in pitje alkohola. Velikokrat\u00a0 pa je potrebno dodatno zdravljenje z aparaturami, ki proizvajajo\u00a0 v dihalih nadtlak (CPAP).<\/p><\/div><div class=\"col-md-4\"><div class=\"panel panel-default\"><div class=\"panel-body\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/obsapneja1.png\" alt=\"...\" \/><div class=\"caption\"><p>Prehod preko grla je neoviran<\/p><\/div><\/div><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/obsapneja2.png\" alt=\"...\" \/><div class=\"caption\"><p>Prehod preko grla je oviran<\/p><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2535\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"5\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2535\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Stopnje obolenja<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2535\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"5\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2535\"><h3>SPLO\u0160NE ZNA\u010cILNOSTI:<\/h3><p>Apneja med spanjem (apnoe) je bolezensko stanje, pri katerem pride med spanjem do prekinitve dihanja. Pogosto trajajo apnoji\u010dne pavze od 10 do 120 sekund in se lahko pojavijo tudi ve\u010d 30 krat\u00a0 na uro. Plitko in manj u\u010dinkovito dihanje se imenuje hipopneja (hypopnoe).<\/p><p>Apneja med spanjem se potrdi z preu\u010devanjem spanja:\u00a0 polisomnografijo,\u00a0 oz. njeno enostavnej\u0161o varianto\u00a0 respiratorno poligrafijo.<\/p><p>Lo\u010dimo tri tipe motenj dihanja med spanjem:<\/p><ul><li>centralni (CSA) s prevalenco 0,4%<\/li><li>obstruktivni (OSA) s prevalenco 84%<\/li><li>in me\u0161ani tip (kombinacija CSA in OSA) z prevalenco do 15% primerov.<\/li><\/ul><p>\u00a0<\/p><p>Pri CSA gre za oslabljen dra\u017eljaj za dihanje na nivoju mo\u017eganovine, \u017eivcev ali dihalnega mi\u0161i\u010dja.<\/p><p>Pri OSA gre pa za dinami\u010dno zaporo v zgornjih dihalih (nosni prehodi, \u017erelo, koren jezika in grlo), ki ga po navadi spremlja smr\u010danje.<\/p><p>Pri me\u0161anem tipu gre najpogosteje za kombinacijo OSA s popu\u0161\u010danjem sr\u010dne mi\u0161ice.<\/p><p>Pri motnjah dihanja med spanjem se oboleli le redko zavedajo, da imajo te\u017eave z dihanjem oz. da se pono\u010di prebujajo.<\/p><p>Posledice motenj dihanja med spanjem\u00a0 je pomanjkanje kisika v krvi (hipoksemija), stres in posledi\u010dne okvare raznih organov v telesu (srcea \u017eil, mo\u017eganov, plju\u010d, prebavil, ledvic, mi\u0161i\u010dja\u2026) Taki bolniki to\u017eijo zaradi prekomerne dnevne zaspanosti, kroni\u010dne utrujenosti in slabe koncentracije.<\/p><p>Intenziteta motenj dihanja v spanju je opredeljena na podlagi \u0161tevila apnej in hipopnej (plitkega dihanja) na eno uro:<\/p><p>-merilo obolevnosti pri polisomnografiji oz. 5 kanalni respiratorni poligrafiji je AHI (apneja-hipopneja indeks)- govori o \u0161evilu apnej in hipopnej\u00a0 na 1 uro\u00a0<strong>spanja,<\/strong><\/p><p>-merilo obolevnosti pri 4 kanalni respiratorni poligrafiji je REI (respiratory event index) &#8211; govori o \u0161tevilu apnej in hipopnej na 1 uro\u00a0<strong>snemanja<\/strong>:\u00a0<\/p><p>AHI oz. REI &lt;5\u00a0 \u00a0 \u00a0=\u0161e normalno<br \/>AHI oz. REI: 5-15\u00a0 =blaga stopnja motenj dihanja v spanju<br \/>AHI oz. REI: 15-30 =zmerna stopnja motenj dihanja v spanju<br \/>AHI oz. REI: &gt; 30\u00a0 =huda stopnja motenj dihanja v spanju<\/p><p>Po definiciji je apneja skoraj popolna prekinitev dihanja za &gt;10 sekund, hipopneja pa za 30% zmanj\u0161an pretok zraka za &gt;10 sekund.<\/p><p>Pred-testno verjetnost motenj dihanja v spanju ocenjujemo z naslednjimi testi: Epworthovo lestvico zaspanosti (ESS), Berlinskim in STOP-BANG vpra\u0161alnikom.<\/p><p>Pozitiven izvid pri ESS lestvici je, \u010de bolnik prese\u017ee 10\/24 to\u010dk, visoko pozitiven pa, \u010de prese\u017ee 18\/24 to\u010dk, pri Berlinskem vpra\u0161alniku, \u010de je pozitiven v 2\/3 kategorijah, pri STOP-BANG vpra\u0161alniku pa \u010de je vi\u0161ji od 4\/8.<\/p><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/AHI.jpg\" alt=\"\" width=\"340\" height=\"255\" \/><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2536\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"6\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2536\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Diagnostika motenj dihanja<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2536\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"6\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2536\"><p>Pri bolnikih, ki sm\u010dijo, ki ve\u010dkrat s te\u017eavo dihajo skozi nos pono\u010di, ki spijo neu\u010dinkovito in so podnevi zaspani je najprej potrebna poglobljena anamneza specialista za motnje dihanja v spanju (pulmolog ali nevrolog).<\/p><p>Nato se naredi natan\u010den klini\u010dni pregled, tako iz internisti\u010dnega kot nevrolo\u0161kega vidika. Pri strukturnih motnjah \u010deljusti, obraza ali nosu, je potrebno vklju\u010diti \u0161e specialiste ORL in kirurge za bolezni \u010deljusti in obraznih kosti.<\/p><p>Nadaljna obravnava vklju\u010duje snemanje spanja (polisomnografijo ali respiratorna poligrafija).<\/p><p><strong>Polisomnografija:<\/strong>\u00a0je diagnosti\u010dni postopek , ki preko no\u010di zaznava delovanja razli\u010dnih biolo\u0161kih sistemov bolnika. Praviloma se opravlja v bolni\u0161nici v posebej prirejenem laboratoriju za motnje spanja. Na bolnika se pri\u010dvrstijo senzorji, ki spremljajo delovanje mo\u017eganov, premikanja o\u010di, \u010deljustnih mi\u0161ic, gibanja nog, premikanje prsnega ko\u0161a in trebuha, pretoka zraka skozi nos ter lege telesa med spanjem. Zaznavajo tudi smr\u010danje, sr\u010dni utrip in zasi\u010denost krvi s kisikom.<\/p><p><strong>Respiratorna poligrafija (4 kanalna)<\/strong>: je diagnosti\u010den postopek podoben kot polisomnografija, vendar omejen samo na diagnostiko obstruktivnih motenj dihanja v spanju. Ne zaznava elektri\u010dne aktivnosti mo\u017eganov in telesnih mi\u0161ic, ostalo pa enako kot polisomnografija.<\/p><p><strong>Respiratorna poligrafija (5 kanalna)<\/strong>: je okrnjena varianta 8 kanalne polisomnografije, ki se lahko uspe\u0161no uporablja ambulantno. Poleg parametrov respiratorne poligrafije zaznava tudi aktivnost mo\u017eganov z enokanalnim EEG.\u00a0 Zaznava tudi \u010das spanja, u\u010dinkovitost spanja in bolj natan\u010dno dolo\u010di \u0161tevilo prebujanj med spanjem.<\/p><p><strong>Respiratorna poligrafija (7kanalna):<\/strong> je trenutno naju\u010dinkovitej\u0161a in natan\u010dna ambulantna poligrafija v dr\u017eavi. Sloni na inovativni PAT tehnologiji. Gre za napravo velikost zapestne ure, ki je name\u0161\u010dena na zapestju in kazalcu. Poleg vseh parametrov, ki jih zaznava 4 kanalna respiratorna poligrafija, opredeli \u0161e arhitekturo spanja, \u010das uspavanja, latenco REM spanja in u\u010dinkovitost spanja.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2537\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"7\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2537\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Terapija motenj dihanja<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2537\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"7\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2537\"><p><strong>RADIO-FREKVEN\u010cNA ABLACIJA (RFA<\/strong>):<\/p><p>Z\u00a0 aparaturo, ki oddaja radijske valove\u00a0 s toplotnim u\u010dinkom, se obdelajo mehka tkiva v zgornjih dihalih, najpogosteje\u00a0 spodnji nosni \u0161koljki, v\u010dasih tudi mehko nebo. \u00a0Tako obdelana tkiva postanejo manj elasti\u010dna, se volumsko skr\u010dijo\u00a0in postanejo bolj kompaktna.<\/p><p>Poseg se lahko opravi na ambulantni na\u010din. Opravljajo ga specializirani strokovnjaki iz podro\u010dja ORL.<\/p><p><strong>UVULO-PALATO-FARINGO PLASTIKA (UPPP):<\/strong><\/p><p>Gre za poseg na mehkem nebu in jezi\u010dku.\u00a0 Poseg\u00a0 lahko odpravi smr\u010danje in\u00a0 zni\u017ea pogostost apnej med spanjem. Poseg opravljajo maksilo-facialni kirurgi in\u00a0specialisti ORL. Gre za relativno enostaven poseg, ki ga izku\u0161eni strokovnjaki\u00a0 opravljajo celo ambulantno v lokalni anesteziji. Je najpogostej\u0161i poseg pri terapevtski obravnavi bolnikov z obstruktivno apnejo v spanju.<\/p><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-973 alignright\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/03\/slika2.png\" alt=\"\" width=\"220\" height=\"209\" \/><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-974\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/03\/slika1.png\" alt=\"\" width=\"220\" height=\"294\" \/><\/p><p><strong>KIRURGIJA NA VE\u010c NIVOJIH (multi level surgery):<\/strong><\/p><p>Gre za poseg na ve\u010d nivojih,\u00a0 z odstranitvijo nabreklega mehkega tkiva v \u017erelu, stanj\u0161anju korena jezika, \u00a0z RFA nosne sluznice, z odstranitvijo \u017elez, repozicijo kostnih struktur \u010deljusti , sprostitvijo\u00a0 nosnih prehodov in korekcijo deviacije nosnega pretina..<\/p><p><strong>BARIATRI\u010cNA KIRURGIJA:<\/strong><\/p><p>Gre za kirur\u0161ko metodo huj\u0161anja. Najve\u010dkrat se uporabi laparoskopska tehnika (malo invazivna video metoda z uporabo tankih sond), redkeje klasi\u010dna metoda odpiranja trebu\u0161ne stene.<\/p><p>V\u010dasih\u00a0 se na po\u017eiralnik namesti obro\u010dek, ki zo\u017euje po\u017eiralnik in ovira po\u017eiranje hrane, pogosteje \u00a0se pa odstrani del \u017eelodca oz. se naredi njegov popolni obvod.<\/p><p><strong>ZOBODRAVSTVENI APARATI (MAD):<\/strong><\/p><p>Primerni so samo za blago do zmerno OSA. Naprave se nataknejo kot proteza na zobe in se nosijo samo pono\u010di med spanjem. Pomaknejo spodnjo \u010deljust naprej in navzdol tako, da sprostijo pretok zraka preko \u017erela \u00a0v grlo. S to metodo se ukvarjajo samo specializirani stomatologi.<\/p><p><strong>NEKIRUR\u0160KE METODE (CPAP):<\/strong><\/p><p>Stalna podpora dihanja s pozitivnim tlakom (<strong>CPAP<\/strong>) je bila uvedena okoli leta 1980. Dokazano<\/p><p>zni\u017ea umrljivost pri bolnikih z\u00a0<strong>OSA<\/strong>.<\/p><p>Terapija s CPAP dokazano zmanj\u0161a zaplete pri bolnikih s OSA na raznih organskih sistemih.<\/p><p>Preko nosne ali nosno-ustne maske posebna aparatura (kompresor) pomaga med dihanjem raz\u0161iriti zgornja dihalna pota in omogo\u010da neovirani vstop zraka v plju\u010da. \u00a0<\/p><p>Aparat se uporablja\u00a0 samo med spanjem. Danes so te aparature ra\u010dunalni\u0161ko izpopolnjene in se prilagajajo bolnikovemu\u00a0 dihalnemu\u00a0 ritmu oz. vzorcu ter\u00a0 tudi stopnji ovire-zapore v zgornjih dihalih. Opremljene so tudi\u00a0 z\u00a0 vla\u017eilci, ki ustrezno\u00a0 navla\u017eijo in segrejejo zrak, ki vstopa v dihala. Imamo ve\u010d razli\u010dic aparatur, ki proizvajajo nadtlak:\u00a0<strong>CPAP, Bi PAP, APAP<\/strong>\u2026<\/p><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-975\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/03\/slika4-300x149.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"149\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/03\/slika4-300x149.jpg 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/03\/slika4.jpg 318w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/> \u00a0<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-976\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/03\/slika3.jpg\" alt=\"\" width=\"275\" height=\"183\" \/><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2538\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"8\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2538\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Potek dela v na\u0161em laboratoriju<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2538\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"8\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2538\"><ul><li>Na ambulantnem nivoju opravimo celotno diagnostiko motenj dihanja v spanju s poudarkom na obstruktivni apneji v spanju (OSA)<\/li><li>Opravljamo\u00a0 4 kanalno respiratorno poligrafijo, 5-kanalno respiratorno poligrafijo z 1 kanalnim EEG in 7-kanalno respiratorno poligrafijo-WatchPAT 300.<\/li><li>Bolnike obravnavamo kompleksno: pregledamo jih klini\u010dno s poudarkom na zgornja dihala, nekaterim naredimo endoskopijo zgornjih dihal, rentgenogram nosu in obnosnih votlin, alergolo\u0161ko testiranje, metaholinsko testiranje (test na astmo), obremenitveno testiranje (CEM ali teko\u010di trak), laboratorijske storitve, vklju\u010dno z dolo\u010ditvijo plinov v arterijski krvi (PAAK).<\/li><li>V ambulanti se izpolnita vpra\u0161alnik ESS o oceni stopnje dnevne zaspanosti in STOP-BANG o verjetnosti motenj dihanja v spanju.<\/li><li>4 kanalni respiratorni\u00a0 poligraf je\u00a0<strong>standardna metoda<\/strong>: aparatura je velikosti prenosnega telefona, ki jo z ustreznimi tipali (senzorji) pritrdi na\u0161e osebje na prsni ko\u0161 preiskovanca, takoj po klini\u010dnem pregledu, kar v na\u0161i ambulanti. Aparatura je avtomatizirana in se v dolo\u010denem \u010dasu samodejno vklopi oz. izklopi. Preko no\u010di zaznava lego bolnika med spanjem, smr\u010danje, pogostnost in trajanje prekinitev dihanja (apneje) med spanjem (REI), stopnjo in pogostnost padca kisika v krvi (ODI), sr\u010dni utrip in motnje ritma.<\/li><li>5 kanalni respiratorni poligraf je\u00a0<strong>nadstandardna metoda<\/strong>\u00a0oz. izpopolnjena razli\u010dica 4 kanalnega aparata, ki dodatno snema \u0161e EEG aktivnost frontalnega podro\u010dja mo\u017eganske skorje oz. \u010das, globino in u\u010dinkovitost spanja.<\/li><li>WatchPAT 300 je\u00a0<strong>nadstandardna metoda<\/strong>: aparatura se namesti na zapestje (kot zapestna ura), na kazalec se natakne naprstnik (senzor arterijskega pulznega vala in zasi\u010denosti krvi), na prsnico pa se prilepi mikrofonska nalepka. Ta aparatura je majhna, nemote\u010da in omogo\u010da spanje celo na trebuhu. Priporo\u010damo jo preiskovancem, ki ne prena\u0161ajo obilico \u017eic in katetrov name\u0161\u010denih po celem telesu. Zaznava vse parametre kot respiratorni poligraf ter dodatno oceni \u0161e u\u010dinkovitost in globino spanja, \u010das REM spanja, \u010das uspavanja in \u0161tevilo prebujanj med spanjem.\u00a0<\/li><li>V \u010dasu preiskave preiskovanec spi doma v svojem doma\u010dem okolju in v svoji postelji, ki jo je navajen!<\/li><li>Za bolnike, ki so oddaljeni od na\u0161ega laboratorija in se ne \u017eelijo za eno no\u010d vrniti domov, ponujamo mo\u017enost preno\u010devanja v lokalnem hotelu ali kme\u010dkemu turizmu.<\/li><li>Diagnostiko in terapijo opravljamo na napotnico in\/ali samopla\u010dni\u0161ko.\u00a0<\/li><\/ul><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-1300\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/3-192x300.jpg\" alt=\"\" width=\"192\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/3-192x300.jpg 192w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/3-656x1024.jpg 656w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/3-768x1199.jpg 768w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/3-984x1536.jpg 984w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/3-1311x2048.jpg 1311w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/3-scaled.jpg 1639w\" sizes=\"auto, (max-width: 192px) 100vw, 192px\" \/><\/p><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-1302\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/4-180x300.jpg\" alt=\"\" width=\"180\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/4-180x300.jpg 180w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/4-614x1024.jpg 614w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/4-768x1280.jpg 768w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/4-922x1536.jpg 922w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/4-1229x2048.jpg 1229w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/4-scaled.jpg 1536w\" sizes=\"auto, (max-width: 180px) 100vw, 180px\" \/><\/p><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-1301\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/5-225x300.jpg\" alt=\"\" width=\"225\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/5-225x300.jpg 225w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/5-768x1024.jpg 768w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/5-1152x1536.jpg 1152w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/5-1536x2048.jpg 1536w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/5-scaled.jpg 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 225px) 100vw, 225px\" \/><\/p><h3>DIAGNOSTIKA OBSTRUKTIVNIH MOTENJ DIHANJA V SPANJU (OSA):<\/h3><ul><li>Bolnik naj obvezno prine na vplogled specialisti\u010dne izvide pulmologa, kardiologa ali specialista ORL.<\/li><li>V ambulanti se izpolnijo vpra\u0161alniki (Berlinski, ESS in STOP-BANG).<\/li><li>4 kanalno, 5 kanalno respiratorno poligrafijo in WatchPAT 300 opravimo ambulantno. Aparat za snemanje spanja namesti osebje kar v na\u0161i ambulanti, bolnik pa gre nato spat domov v svojo posteljo. Za bolnike, ki so zelo oddaljeni od nas, svetujemo preno\u010devanje v mestnem hotelu ali na bli\u017enjem kme\u010dkem turizmu, v mirnem okolju pohorskega predgorja.<\/li><li>Vsem bolnikom opravimo poglobljeno in ciljano anamnezo ter naredimo celoten klini\u010dni pregled. Po presoji opravimo tudi rentgensko slikanje nosu ter obnosnih votlin, endoskopijo dihal (pregled dihal z opti\u010dnim in\u0161trumentom), alergolo\u0161ko testiranje, rentgenogram plju\u010d in srca, preiskave plju\u010dne funkcije, test na astmo, EKG ter obremenitveno testiranje (CEM).<\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>TERAPIJA OBSTRUKTIVNIH MORENJ DIHANJA V SPANJU (OSA):<\/h3><p>Bolnike z motnjami dihanja v spanju delimo na tri stopnje:<\/p><ul><li>blaga OSA: AHI (REI) od 5-15 dogodkov na uro,<\/li><li>zmerna OSA: AHI\u00a0 (REI) med 15-30 dogodkov na uro,<\/li><li>te\u017eka OSA: AHI\u00a0 (REI) ve\u010d kot 30 dogodkov na uro.<\/li><\/ul><p>Bolnike z blago do zmerno OSA (AHI\u00a0 oz. REI &lt;30\/uro), ki imajo spremenjeno anatomijo nosu, mehkega neba, nebnic, \u017erela ali grla, usmerimo h konzilijarnim specialistom ORL s predlogom prednostne obravnave. Sodelujemo s spacialisti ORL iz Celja, Ljubljane in Maribora, ki se poglobljeno ukvarjajo z obravnavo smr\u010da\u010dev z motnjami dihanja v spanju.<\/p><p>Bolnike, ki imajo spremenjeno anatomijo spodnje \u010deljusti ali zobovja, preusmerimo h konzilijarnemu stomatologu ali ortodontu, ki zdravita blago OSA (AHI or. REI &lt; 15\/uro) s \u010deljustnimi protezami, ki med spanjem pomaknejo spodnjo \u010deljust naprej in sprostijo \u017erelo (MAD: mandibular advancement device). Sodelujemo s ortodontkinjo iz Celja.<\/p><p>Bolnike s prekomerno telesno te\u017eo (ITM ve\u010d kot 40) preusmerimo k bariatri\u010dnnim internistom ali kirurgom v Bolni\u0161nico Slovenj Gradec. Gre za izku\u0161ene strokovnjake, ki s internisti\u010dnimi ali kirur\u0161kimi metodami pomagajo pri zni\u017eevanju telesne te\u017ee.<\/p><p><strong>V kolikor pa gre za hudo OSA (AHI oz. REI &gt;25) s pomembnimi padci zasi\u010denosti kisika v periferni krvi in simpotmi utrujenosti, nadaljujemo s titracijo nadtlaka (testiranjem z APAP) na bolnikovem domu. Titracija pomeni dolo\u010danje vi\u0161ine nadtlaka, ki ga proizvaja testni aparat v nosu, ustih in grlu. Bolniku se tako stabilizirajo zgornje dihalne poti, preneha smr\u010dati, spi u\u010dinkovito brez prekinitev dihanja (apnej).<\/strong><\/p><ul><li>Postopek je zelo enostaven in nebole\u010d.<\/li><li>Preiskovanec dobi na posodo aparat, ki proizvaja nadtlak, da premaga upor v \u017erelu oz. grlu bolnika tako, da ta spi mirno, u\u010dinkovito, brez smr\u010danja in apnej. Ta aparatura se imenuje APAP (authomatic positive airway pressure), ki samodejno, glede na bolnikov odziv, prilagaja vi\u0161ino nadtlaka v dihalih, najpogosteje v razponu 4-15 cmH2O. Aparat zaznava \u0161tevilo preostalih apnej, koncentracijo kisika v krvi, sr\u010dni utrip in \u010das uporabe aparata.<\/li><li>Bolnike nau\u010dimo rokovati z aparatom v na\u0161i ambulanti. Seznanimo jih z namenom testiranja, izberemo jim ustrezno dihalno masko in jih nau\u010dimo masko pritrditi na obraz. Bolniki so eno uro pod kontrolo na\u0161ega strokovnjaka, da se zagotovi ustreznost tesnenja maske ali morebitno nelagodje oz. utesnjenost.<\/li><li>Po dveh no\u010deh testiranja (titracije), ki jo opravi bolnik doma, se v ambulanti preveri ra\u010dunalni\u0161ki zapis bolnikovega odziva na APAP (RDI, ODI, sr\u010dni utrip, potreben nadtlak v dihalnem sistemu, tesnenje maske\u2026). V kolikor je odziv ustrezen in ugoden se predpi\u0161e aparat CPAP ali APAP na naro\u010dilnico, ki bremeni zdravstveno zavarovanje.<\/li><li>Na\u0161 laboratorij za preu\u010devanje spanja ima pooblastilo, da v imenu ZZZS predpi\u0161emo CPAP\/APAP aparat.<\/li><li>V sklopu celotne diagnostike na zeleno napotnico pokrije zdravstvena zavarovalnica vse stro\u0161ke diagnostike in terapije, vklju\u010dno s potro\u0161nim materialom.<\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2539\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"9\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2539\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Organogram motenj dihanja<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2539\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"9\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2539\"><h3>VSAKO ZA\u010cETO KLINI\u010cNO POT TUDI USTREZNO ZAKLJU\u010cIMO<\/h3><p>\u00a0<\/p><p><a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/odms.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/odms(1).png\" alt=\"\" width=\"939\" height=\"583\" \/><\/a><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-25310\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"10\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-25310\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Dnevna zaspanost<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-25310\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"10\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-25310\"><div class=\"col-md-8\"><h3>DNEVNA ZASPANOST:<\/h3><p>\u010ce dnevna zaspanost vztraja dalj\u0161e \u010dasovno obdobje obstaja verjetnost, da posameznik trpi zaradi motenj spanja. Lahko pa je dnevna zaspanost samo simptom zaradi pomanjkanja spanja, oz. prekratkega spanca. Pomanjkanje spanja se namre\u010d nabira kumulativno.<\/p><p>Npr. \u010de vsak dan spimo eno uro manj kot potrebujemo oz. je za nas optimalno, nam do konca tedna manjka 7 ur spanja, kar ustreza primanjkljaju ene polne no\u010di.<\/p><p>Vzroki za dnevno zaspanost so :<\/p><ul><li>Pomanjkanje spanja (akutno po prebedeli no\u010di ali kumulativno zaradi dlje trajajo\u010dega prekratkega spanca)<\/li><li>Izmensko delo oz. delo pono\u010di ali zelo zgodaj zjutraj<\/li><li>Slabe navade spanja (neupo\u0161tevanje higiene spanja)<\/li><li>\u010casovna razlika zaradi potovanja v drugi \u010dasovni pas, najpogosteje z letalom (Jet lag)<\/li><li>Zloraba ali odvisnost od raznih spojin (nikotin, alkohol, droge\u2026)<\/li><li>Bolezenska stanja kot je npr. obstruktivna apneja v spanju<\/li><\/ul><p>Poznamo dve obliki spanja: spanje, kjer hitro premikamo o\u010di (REM spanje) in spanje, ko ne premikamo hitro o\u010di (NREM spanje). REM spanje traja 20%, NREM spanje pa 80% spanca. REM spanje se pojavi pribli\u017eno enkrat na 90 minut.<\/p><p>NREM spanje regenerira iztro\u0161enost telesa, ki se je pojavila na koncu dneva, REM spanje pa spro\u0161\u010da mo\u017egane, s premlevanjem vtisov, spominov in misli preteklih dni. Takrat sanjamo. Odrasli spijo povpre\u010dno 7,5 ur na no\u010d, z najpogostej\u0161im razponom od 5-9 ur na no\u010d.<\/p><p>Kljub dejstvu, da tretjino na\u0161ega \u017eivljenja prespimo, smo do pred kratkim malo vedeli o motnjah spanja. \u017dal ostajajo mnogi bolniki z motnjami spanja nediagnosticirani.<\/p><p>Prevalenca motenj dihanja v spanju je 20%, od tega je 4% pomembnih. V Sloveniji predvidevamo, da ima motnjo dihanja v spanju okoli 150.000 do 200.000 ljudi, mo\u0161kih okoli 8-10%, \u017eensk pa 3-5%.<\/p><p>Najpogostej\u0161a motnja je obstruktivna apneja v spanju (OSA), ki izhaja iz angle\u0161kega izraza \u00bbobstructive sleep apnea\u00ab. Smr\u010danje je pogosto povezano z obstruktivno apnejo, \u010deprav ve\u010dina smr\u010da\u010dev nima obstruktivne apneje.<\/p><p>Nesre\u010de v \u010cernobilu, Bhopalu, na Otoku treh milj in strmoglavljenje Challengerja so bile uradno pripisane usodni napaki zaradi utrujenosti.<\/p><p>Kroni\u010dno moten spanec, ki je reden spremljevalec obstruktivne apneja, ima usodne posledice na zdravje, ker povzro\u010da bolezni srca in o\u017eilja, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tip 2, motnje sr\u010dnega ritma, dovzetnost za mo\u017egansko kap, psihi\u010dne motnje, depresivnost, upad libida in erektilna disfunkcija&#8230;<\/p><\/div><div class=\"col-md-4\"><div class=\"panel panel-default\"><div class=\"panel-heading\"><h3 class=\"panel-title\">\u00a0<\/h3><\/div><div class=\"panel-body\"><p><img decoding=\"async\" class=\"img-responsive img-thumbnail\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/dnevnospanje1.jpg\" alt=\"\" \/>\u00a0 \u00a0 \u00a0<img decoding=\"async\" class=\"img-responsive img-thumbnail\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/dnevnospanje2.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-25311\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"11\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-25311\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Priporo\u010dila za zdravo spanje<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-25311\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"11\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-25311\"><div class=\"col-md-8\"><h3>PRIPORO\u010cILA:<\/h3><ul><li>Uporabljajte svojo posteljo. V postelji ne glejte TV in se ne prehranjujte.<\/li><li>Zjutraj vstajajte pribli\u017eno ob isti uri.<\/li><li>Ne spite preko dneva!<\/li><li>Ne jemljite uspaval ali po\u017eivil.<\/li><li>Dobrodo\u0161la je jutranja telesna aktivnost. Pozno popoldne ali zve\u010der je \u0161portna dejavnost neza\u017eelena.<\/li><li>Dobro uro pred spanjem si privo\u0161\u010dite vro\u010do kopel. Ohlajanje telesnega jedra po kopeli bo blagodejno vplivalo na sen.<\/li><li>Potrebna je prilagojena trdota le\u017ei\u0161\u010da in ustrezna zra\u010dnost zgornjega sloja le\u017ei\u0161\u010da.<\/li><li>Dve uri pred spanjem ne u\u017eivajte hrane bogate z ogljikovimi hidrati in ma\u0161\u010dobami.<\/li><li>Pet ur pred spanjem ne u\u017eivajte \u010dokolade, coca cole, kave oz. ne kadite.<\/li><li>\u010ce s te\u017eavo zaspite, ne berite v postelji ve\u010d kot pol ure pred spanjem. \u010ctivo naj ne bo zahtevno, vsekakor ne strokovno.<\/li><li>\u010ce ste negotovi, da boste zjutraj zaspali, si priskrbite budilko. Podzavestna skrb slabi spanec.<\/li><li>Spalno okolje naj ne bo pretoplo (okoli 19-21 st. C).<\/li><li>Toplo mleko ali \u017eivila z visoko vednostjo aminokisline triptofana (banane), lahko pomagajo zaspati.<\/li><li>Nekateri prisegajo, da naj bo med spanjem glava obrnjena proti severu.<\/li><li>\u010ce se vam pono\u010di zapirajo ali su\u0161ijo nosni hodniki, jih pred spanjem navla\u017eite s kapljicami fiziolo\u0161ke raztopine.<\/li><\/ul><h3><img decoding=\"async\" class=\"img-responsive\" style=\"font-size: 16px; font-weight: 400;\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/zdravospanje1.jpg\" alt=\"\" \/>\u00a0 <img decoding=\"async\" class=\"img-responsive\" style=\"font-size: 16px;\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/zdravospanje2.jpg\" alt=\"\" \/><\/h3><h3>SLABE NAVADE SPANJA (HIGIENA SPANJA)<\/h3><ul><li>Jemanje po\u017eivil ob ve\u010derih lahko poru\u0161i ritem spanja.<\/li><li>Ne bodite \u0161partanski do svojega duha in telesa. Vzemite si \u010das za sen in tudi po\u010dasno prebujanje.<\/li><li>Starej\u0161i ljudje oz. upokojenci ne rabijo ve\u010d toliko spanca kot mladi. Ne hodite zve\u010der spat s kurami, kajti zbudili se boste sredi no\u010di!<\/li><li>Spanje popoldne vpliva na slab\u0161i spanec pono\u010di.<\/li><li>Onesna\u017eenost s svetlobo in \u0161umi moti spanec.<\/li><li>Pretoplo ali prehladno spalno kolje ni dobro za u\u010dinkoviti spanec.<\/li><li>Dreme\u017e zve\u010der med gledanjem TV ni kakovosten in zadosten ter lahko poru\u0161i ritem spanja. Vsekakor pa ni priporo\u010dljivo gledanje TV programa v spalnici.<\/li><\/ul><\/div><div class=\"col-md-4\"><div class=\"panel panel-default\"><div class=\"panel-heading\"><h3 class=\"panel-title\">\u00a0<\/h3><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-25312\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"12\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-25312\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Kaj lahko naredite sami<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-25312\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"12\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-25312\"><div class=\"col-md-8\"><h3>SHUJ\u0160ATE!<\/h3><p>Normalizacija telesne te\u017ee bo stanj\u0161ala ma\u0161\u010devje pod sluznico \u017erela in grla, la\u017eje boste dihali in zni\u017eala se bo pogostost smr\u010danja oz. apnej v spanju. Razne diete, tudi lo\u010devalne, ki jih najdete na internetu, po navadi na dolgi rok niso u\u010dinkovite.<\/p><p>Najbolje se je dr\u017eati nekaj naslednjih splo\u0161nih navodil:<\/p><ul><li><strong>Za \u017eejo pijte samo vodo<\/strong>. Sokovi in druge oslajene pija\u010de so vir nepotrebnih kalorij, pa \u0161e slabo od\u017eejajo. Kozarec soka namre\u010d vsebuje kar osem \u010dajnih \u017eli\u010dk sladkorja. Lahko se zgrozimo \u017ee samo ob dejstvu, da pollitrska plastenka vode z okusom vsebuje kar 21,5 gramov sladkorja, kar je nekaj takega, kot, \u010de bi pojedli cel pustni krof.<\/li><li><strong>Ne pijte alkoholnih pija\u010d<\/strong>. En gram alkohola vsebuje 6,9 kcal. Za la\u017ejo predstavo si zamislite, da vsak dan spijete 1,25 decilitra vina, ki vsebuje 100 kcal. V enem tednu tako v telo vnesete kar 700 kcal in \u010de malo prera\u010dunate, v dobrih dveh mesecih samo s kozar\u010dkom vina na dan zau\u017eijete 7007 kcal, kar ena\u010dimo z enim kilogramom ma\u0161\u010devja v telesu. S pollitrskim vr\u010dkom piva zau\u017eijete 180 kcal, kar je nekaj takega, kot \u010de bi pojedli \u0161tiri jaffa pi\u0161kote, medtem ko se dva decilitra in pol vina lahko ena\u010di s srednje velikim hamburgerjem. Najslab\u0161a izbira pa so vsekakor \u017egane pija\u010de, ki imajo \u017ee same po sebi ogromno kalorij, \u010de pa jih me\u0161amo s sokovi ali gaziranimi pija\u010dami, pa naredimo pravo energetsko bombo.<\/li><li><strong>Ne u\u017eivajte kruha ob glavnih obrokih, ki \u017ee vsebujejo prikuho\u00a0<\/strong>(krompir,ri\u017e, rezance v juhi, makarone). Podatki o energijskih vrednosti ka\u017eejo, da je povpre\u010dno v kosu kruha (100g) okoli 240 kcal, enako kot jih vsebuje kozarec (2 dcl) polnomastnega mleka. Kruh u\u017eivaje samo pri zajtrku.<\/li><li><strong>Opustite ve\u010derjo<\/strong>. Najbolje se je izogibati vsaki hrani po 18 uri. To pomeni vsaki hrani, tudi kak\u0161nemu \u00bbdietnemu\u00ab jogurtu ali sadju, ki imajo \u00bbmalo\u00ab kalorij.<\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>SKRBITE ZA PREHODNOST NOSU!<\/h3><ul><li>Nos je pomemben za plju\u010da, enako kot je ve\u017ea za dnevni prostor; \u010de ve\u017ee ni, je dnevna soba poleti pretopla, pozimi pa premrzla. Podobna primerjava je tudi filter za gorivo v avtomobilu. Lahko je avtomobil \u0161e tako dober, gorivo 95 oktansko, pa bo zama\u0161en filter za gorivo onemogo\u010dal delovanje motorja.<\/li><li>Nos s sinusi, ki ga obdajajo, vdihani zrak segreje, navla\u017ei in o\u010disti prahu in mikroorganizmov.<\/li><li>\u010ce je nos prete\u017eno zaprt, tudi, ko nismo nahodni in predvsem pono\u010di, prehaja v plju\u010da preko ust neustrezno pripravljen zrak. Podnevi si \u0161e nekako pomagamo in se trudimo z dihanjem skozi nos, pono\u010di pa se v snu taki ljudje prepustijo dihanju skozi usta.<\/li><li>Taki bolnik imajo zato pogosto vnete mandeljne, \u017erelo, grlo, sapnik, bronhije, zbolevajo za plju\u010dnicami, obstruktivno apnejo v spanju ali astmo.<\/li><li>Osnovno zdravilo za bolj\u0161anje prehodnosti nosu je vla\u017eenje nosnih hodnikov s fiziolo\u0161ko raztopino. To je raztopina kuhinjske soli, ki se lahko kupi ali naredi doma. 1 liter fiziolo\u0161ke raztopine stane od 3,5-4 EUR, kapalka pa stane od 0,7-1.1 EUR. Vsak ve\u010der, ko se \u017ee ule\u017eete v posteljo, se namestite na hrbet in si s kapalko nakapajte v nosna hodnika toliko fiziolo\u0161ke raztopine, da \u010dutite vlago v grlu. Po va\u0161i presoji lahko postopek ponovite tudi zjutraj.<\/li><li>Uporabo nosnih steroidov, ovrednoti zdravnik in se ne smejo uporabljati kar po\u010dez. Praviloma se ta nosna pr\u0161ila uporabljajo zjutraj, ker su\u0161ijo nosno sluznico in motijo spanec. Prepogosta in predolga uporaba lahko stanj\u0161a nosno sluznico in povzro\u010da nosne krvavitve.<\/li><li>Samo nahod lahko bla\u017eimo z dekongestivnimi pr\u0161ili za nos ali kapljicami, ki jih kupimo v lekarni brez zdravni\u0161kega recepta. Ta pr\u0161ila sicer ubla\u017eijo oteklost sluznice in nastajanje sluzi, vendar dolgotrajna raba ni priporo\u010dljiva.\u00a0<strong>NISO PRIMERNA<\/strong>\u00a0za kroni\u010dno terapijo laj\u0161anja prehodnosti nosu.<\/li><li><strong>Recept za slano vodo za vla\u017eenje nosnih hodnikov: zavrite 1 liter vode iz pipe, dodate 1 malo \u017eli\u010dko kuhinjske soli, raztopino ohladite \u2026 to je to! Sol naj bo navadna, kamena, ker je najbolj drobno zmleta. T.i. himalajska ali morska sol nimata dodane vrednosti. <br \/><\/strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/kaj%20lahko%20naredite%20sami.jpg\" alt=\"\" width=\"260\" height=\"225\" \/>\u00a0<img decoding=\"async\" class=\"img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/kajsami2.jpg\" alt=\"\" \/><\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>VAJE ZA VRATNO MI\u0160I\u010cJE!<\/h3><ul><li>Vsako jutro vsaj 15 minut razgibavajte vrat. Vaje so opisane na povezavi na na\u0161i internetni strani.<\/li><li>Kompaktne vratne in pod\u010deljustne mi\u0161ice bodo pripomogle k manj\u0161emu pomiku korena jezika proti \u017erelu med spanjem.<\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>HOJA S PALICAMI!<\/h3><ul><li>Ne gre za t.i. Nordijsko hojo, ampak za \u00bbplaninsko\u00ab hojo. Teleskopski palici si naravnajte na vi\u0161ino ramen. Pri hoji si pomagajte s palicama enako kot takrat, ko hodite navkreber.<\/li><li>S tem se krepijo ramenski obro\u010d in vratno mi\u0161i\u010dje.<\/li><li>Hodite vsak dan najmanj eno uro; cilj naj vam bo zadihanost in preznojenost. Po nekaj mesecih vaje je za\u017eeleno, da v eni uri prehodite po ravnem okoli 7-8 km.<\/li><li>Napor ob hoji bo koristil tudi krepitvi sr\u010dne mi\u0161ice, dihalnih mi\u0161ic, ni\u017eanju krvnega tlaka in ohranjanju telesne te\u017ee.<\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>OSTALI POSTOPKI!<\/h3><ul><li>Ne pozabite na zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik in\/ali specialist za motnje spanja.<\/li><li>V kolikor imate predpisani aparat, ki proizvaja nadtlak v dihalnem sistemu (CPAP\/APAP), ga uporabljajte redno vsako no\u010d. Samo z redno uporabo boste prepre\u010dili prezgodnjo demenco.<\/li><li><strong>Prenehajte kaditi<\/strong>. Cigaretni dim dra\u017ei dihala pa tudi sluznico nosu, \u017erela in grla.<\/li><\/ul><\/div><div class=\"col-md-4\"><div class=\"panel panel-default\"><div class=\"panel-heading\"><h3 class=\"panel-title\">\u00a0<\/h3><\/div><div class=\"panel-body\">\u00a0<\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-25313\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"13\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-25313\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Miofunkcionalne vaje pri motnjah dihanja v spanju<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-25313\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"13\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-25313\"><h5><strong>MIOFUNKCIONALNE VAJE PRI\u00a0 MOTNJAH DIHANJA V SPANJU<\/strong><\/h5><p>Pri motnjah dihanja v spanju miofunkcionalne vaje okrepijo mo\u010d in napetost mi\u0161ic jezika, mehkega neba, grla in vratu.<\/p><p>Reden trening izbolj\u0161a simptome blage in zmerne obstruktivne apneje v spanju.<\/p><p>Je primeren za vse bolnike z motnjami dihanja v spanju. Tudi za bolnike na APAP oz. CPAP.<\/p><p>Miofunkcionalne vaje omilijo tudi simptome \u0161krtanja z zobmi med spanjem, motnje \u017eve\u010denja hrane, dihanja preko ust med spanjem in motnje govora.<\/p><p>\u010ce smo pri treningu vztrajni in dosledni in se priu\u010dimo zdravih spalnih navad oz. zdravega \u017eivljenjskega sloga, lahko zni\u017eamo stopnjo smr\u010danja, odpravimo dnevno utrujenost in prekomerno zaspanost.<\/p><p>Opisi 20 vaj:<\/p><ol><li>Potiskajte vrh jezika navzgor proti trdnemu nebu tik za zgornjimi zobmi. Pritisk naj bo krepak in naj traja vsaj 5 sekund. To vajo ponovite vsaj 10 krat.<\/li><li>Potiskajte vrh jezika s silo proti spodnjim zobem. Potisk naj traja vsaj 5 sekund. To vajo ponovite vsaj 10 krat.\u00a0<br \/><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-1092 size-large\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio1.1-1024x346.png\" alt=\"\" width=\"1024\" height=\"346\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio1.1-1024x346.png 1024w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio1.1-300x101.png 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio1.1-768x260.png 768w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio1.1.png 1351w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/>\u00a0<\/li><li>Potisnite jezik na trdo nebo in z vrhom jezika drsite nazaj proti jezi\u010dku. S krajni legi pred jezi\u010dkom vztrajajte vsaj 10 sekund. To vajo ponovite 10 krat.<\/li><li>Izplazite jezik iz ust in posku\u0161ajte dose\u010di nos in brado. V vsaki poziciji vztrajajte vsaj 5 sekund. To vajo ponovite 10 krat.<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-large wp-image-1093\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio2.1-1024x335.png\" alt=\"\" width=\"1024\" height=\"335\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio2.1-1024x335.png 1024w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio2.1-300x98.png 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio2.1-768x251.png 768w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio2.1.png 1362w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/li><li>Izplazite jezik iz ust in ga pomaknite skrajno desno. V tej legi vztrajajte vsaj 5 sekund. Nato ponovite isto vajo z levo stranjo. To vajo ponovite 10 krat.<\/li><li>Jezik zavihajte v obliko \u010dolni\u010dka (kot pala\u010dinko ali takos), izplazite ga \u010dim dlje iz ust in vztrajajte v kon\u010dni legi 10 sekund. To vajo ponovite 10 krat.<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-large wp-image-1094\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio3.1-1024x334.png\" alt=\"\" width=\"1024\" height=\"334\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio3.1-1024x334.png 1024w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio3.1-300x98.png 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio3.1-768x250.png 768w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio3.1.png 1383w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/li><li>Z jezikom tleskajte tako, da ga tesno \u00bbprilepite\u00ab na nebo in ga na silo potegnete navzdol proti vratu. Ta vaja naj traja 15 sekund in jo ponovite 10 krat.<\/li><li>Zaprite usta in stiskajte ustnici 30 sekund. To vajo ponovite 5 krat.<\/li><li>Prislonite \u017elico pred ustnici in jo z jezikom posku\u0161aje odmakniti. Potisk naj traja 10 sekund. To vajo ponovite 10 krat.<\/li><li>Z ustnicama stisnite ro\u010daj \u017elice tako, da jo dvignite v vodoravno lego. To vajo ponovite 10 krat.<\/li><li>Ve\u010dji gumb prive\u017eite na vrvico. Z ustnicami stisnite gumb, z vrvico ga posku\u0161aje izvle\u010di iz ust. To vajo ponovite 10 krat.<\/li><li>Z prsti stisnite nosnici. Odprite usta in pomaknite spodnjo \u010deljust v desno. S silo posku\u0161ajte vdahniti skozi zaprti nos. To vajo ponovite 10 krat. Vajo nato ponovite tako, da spodnjo \u010deljust pomaknete v levo.<\/li><li>Vsak samoglasnik (a, e, i, o in u) izgovorite v intervalih po 2 sekundi (izotoni\u010dne vaje za mehko nebo). Vaja naj traja vsaj 3 minute.<\/li><li>Iste vaje ponovite tako, da izgovorjava vsakega samoglasnika traja 15 sekund (izometri\u010dne vaje za mehko nebo). Te vaje ponovite 10 krat.<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-large wp-image-1091\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio4.1-1024x333.png\" alt=\"\" width=\"1024\" height=\"333\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio4.1-1024x333.png 1024w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio4.1-300x97.png 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio4.1-768x249.png 768w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio4.1.png 1339w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/li><li>Posku\u0161aje peti na glas in v podalj\u0161anem slogu (kot operna arija) glasbeno lestvico (do re mi fa so la ti do). To vajo ponovite 20 krat.<\/li><li>Odprite usta in posku\u0161ajte dvigniti mehko nebo in jezi\u010dek ne da bi medtem govorili. Pri vaji lahko za pomo\u010d uporabljate ogledalo. To vajo ponovite 3 krat po 5-10 sekund.<\/li><li>Izgovarjajte besede, kjer se koren jezika nasloni na mehko nebo (<strong>k<\/strong>: odto<strong>k<\/strong>, tles<strong>k, k<\/strong>oper\u2026 in <strong>g: g<\/strong>ruda, po<strong>g<\/strong>reb, <strong>g<\/strong>o<strong>k<\/strong>art\u2026.) To vajo ponovite 3 krat na dan.<\/li><li>Napihujte balon tako, da vdahnete skozi nos in na silo izdahnete skozi usta. Balon napihnite 3 krat.<\/li><li>Zaprite usta in obe nosnici (stisk s prsti). Posku\u0161ajte vdahniti in izdahniti. Ob tem se bosta napihnili oz. uplahnili lici. To vajo ponavljajte 30 sekund.<\/li><li>Razgibavanje vratnih mi\u0161ic. Prikimavanje, odkimavanje, obra\u010danje vratu v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri. 3 minute.<\/li><\/ol><p>Ostali ukrepi so opisani tudi v zavihku \u00bbKaj lahko naredite sami\u00ab:<\/p><ul><li>Redukcijska dieta oz. aktivno huj\u0161anje.<\/li><li>Telesna aktivnost s hojo po razgibanem terenu v naravi (gozd ali makadamska cesta), kjer se za krepitev vratne muskulature in ramenskih obro\u010dev uporabljajo teleskopske pohodne palice, naravnane na vi\u0161ino ramen.<\/li><li>Izogibajte se spanju na hrbtu. \u010ce sumite, da vam to ne uspeva, si pri\u0161ijte na spalno majico na hrbet v vi\u0161ini obeh lopatic ve\u010dji gumb (princip \u00bbspanje princeske na zrnu graha\u00ab.<\/li><li>Ne pozabite na vla\u017eenje nosnih hodnikov z fiziolo\u0161ko raztopino in kapalko, le\u017ee, po 5-10 kapljic v vsako nosnico tako zve\u010der kot zjutraj. Kapajte po\u010dasi in ne v curku! <br \/><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-1090\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio13.jpg\" alt=\"\" width=\"192\" height=\"192\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio13.jpg 192w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mio13-150x150.jpg 150w\" sizes=\"auto, (max-width: 192px) 100vw, 192px\" \/><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-5c2faed elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"5c2faed\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-05b7edc\" data-id=\"05b7edc\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-99a0dc5 elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"99a0dc5\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"kopb\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5f28a4d elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"5f28a4d\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2. KOPB<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-a17cd2f elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"a17cd2f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-1691\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-1691\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Kaj je kroni\u010dni bronhitis ali KOPB<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-1691\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-1691\"><p>Kroni\u010dna obstruktivna plju\u010dna bolezen ali\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0je kroni\u010dno obolenje dihal. Za\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0so zna\u010dilni kratka sapa, kroni\u010den ka\u0161elj ter pove\u010dano nastajanje sluzi in izpljunka.<\/p><p>Kajenje ali biv\u0161e kajenje je dale\u010d najpomembnej\u0161i vzrok nastanka\u00a0<strong>KOPB<\/strong>. Zboli pribli\u017eno 20% kadilcev. Za sedaj ni znano, zakaj za\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0zboli le del kadilcev. Med drugimi vzroki so \u0161e velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (prah, dra\u017eljivci, dim), onesna\u017een zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa.<\/p><p>Zaradi\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0v Sloveniji umre letno od 500 do 600 oseb.<\/p><p>Cigaretni dim \u0161koduje vsem delom plju\u010d. Spro\u017ea brazgotinjenje dihalnih poti oz. bronhijev, ki so pomembni za pretok zraka in okvarja plju\u010dne me\u0161i\u010dke oz. alveoluse, ki so pomembni za prenos kisika v kri. \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 Sledi manj\u0161a elasti\u010dnost in prenapihnjenost plju\u010d.<\/p><p>Pomno\u017eijo se tudi celice, ki izlo\u010dajo sluz, sledita kroni\u010dni ka\u0161elj in izka\u0161ljevanje. Govorimo o\u00a0<strong>kroni\u010dnem bronhitisu<\/strong>.<\/p><p>Cigaretni dim neposredno po\u0161koduje tudi male dihalne poti, katerih premer je manj kot 3 mm. Zaradi vpliva cigaretnega dima se le-te brazgotinijo in zo\u017eijo &#8211; govorimo o\u00a0<strong>bronhiolitisu<\/strong>.<\/p><p>Poleg dihalnih poti pa so pri\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0prizadeti tudi ne\u017eni plju\u010dni me\u0161i\u010dki, kjer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Plju\u010dni me\u0161i\u010dki propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice \u2013 govorimo o emfizemu. Prostori, zapolnjeni z zrakom, so lahko tudi ve\u010dji &#8211;\u00a0<strong>emfizemske bule<\/strong>.<\/p><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/kopb1.jpg\" alt=\"\" width=\"359\" height=\"140\" \/><\/p><p>Vse te spremembe vodijo v napredujo\u010do zaporo dihal, ki je zna\u010dilno za\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0in \u017eal ni odpravljiva. Spremembe na plju\u010dih so trajne. Iz vnetih bronhijev se izlo\u010dajo dolo\u010dene molekule (snovi, ki sicer sodelujejo pri vnetju v plju\u010dih), ki preko krvi preidejo v telesna tkiva in spro\u017eijo propadanje mi\u0161ic. Bolnik huj\u0161a in postane nemo\u010den.<\/p><p>Zaradi ob\u010dutka brezizhodnosti polo\u017eaja bolniki s\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0pogosto zbolijo za depresijo.<\/p><p>Po sedaj veljavni doktrini delimo\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0glede stanja obolelosti na \u0161tiri stopnje, ozna\u010dene s \u010drkami od A do D.<\/p><p>Za najnovej\u0161o opredelitev po\u00a0<strong>GOLD smernicah<\/strong>\u00a0(The Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease) je pomemben podatek tudi \u0161tevilo hospitalizacije zaradi\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0v zadnjem letu, stopnja zadihanosti pri naporu ter vpliv obolenja na bolnika s\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0(CAT vpra\u0161alnik).<\/p><p>Postavitev diagnoze in ocena stopnje\u00a0<strong>KOPB<\/strong>\u00a0je v domeni specialista za plju\u010dne bolezni,\u00a0<strong>pulmologa<\/strong>\u00a0(latinska izpeljanka) ali\u00a0<strong>pnevmologa<\/strong>\u00a0(gr\u0161ka izpeljanka).<\/p><h3>KAKO POTEKA KOPB?<\/h3><p>Razvije se zelo po\u010dasi po 20-30 letih kajenja zavoj\u010dka cigaret na dan. Nastaja neopazno tako, da bolniki menijo, da so zdravi z zgolj slabo kondicijo. Tipi\u010dni znaki KOPB so ka\u0161elj, izka\u0161ljevanje sluzi, vremenska ob\u010dutljivost ter zadihanost ob naporu.<\/p><p>Bolniki se hitro prehladijo, pojavljata se gnojni izpljunek in piskanje v plju\u010dih.<\/p><p>Pomanjkanje kisika kasneje povzro\u010da utrujenost, pomodrelost ustnic, obolenja srca z otekanjem nog ter utrujenost z upadom mi\u0161i\u010dne mase.<\/p><p>Opis poteka razvoja KOPB pri tipi\u010dnem bolniku je v naslednjem povzetku citata:<\/p><p>\u00bbOgla\u0161am se kot eden mlaj\u0161ih bolnikov s kroni\u010dnim obstruktivnim bronhitisom. Star sem namre\u010d 53 let. Tri leta sem tudi invalidsko upokojen. \u017de 11 let pa \u017eivim s spoznanjem, da so okvare na plju\u010dih nepopravljive in da se mi ne obeta ni\u010d kaj lepa prihodnost.<\/p><p>Ko razmi\u0161ljam o preteklosti in o vzrokih za nastanek bolezni, ugotavljam, da so se bolezenske tegobe pri\u010dele \u017ee v mladih letih. \u017de okrog 15. leta so se pri\u010dela pojavljati kar pogosta vnetja grla in glasilk. Brez pravega prehlada sem dobil hripav glas ali pa ostal brez glasu tudi dva do tri mesece. Ta vnetja v grlu so se mi pojavljala do nekako 30. leta, ko so povsem prenehala. Pogosto sem imel tudi angine in v starosti 32 let so mi operativno odstranili pove\u010dano \u0161\u010ditnico.<\/p><p>Kaditi sem pri\u010del pri 18 letih in se potem naslednjih 20 let kajenja tudi odvajal, seveda le za kak dan. Moram priznati, da so me cigarete obi\u010dajno dra\u017eile na la\u017eji ali huj\u0161i ka\u0161elj. Ob nekem pravem razpolo\u017eenju mi je kon\u010dno le uspelo opustiti kajenje in to brez ve\u010djih muk, pred spoznanjem, da \u017ee bolujem za kroni\u010dnim bronhitisom.<\/p><p>Nekako po 35. letu sem pri\u010del opa\u017eati, da mi usiha energija. Pri \u0161tudiju ob delu mi je zmanjkovalo volje, izgubil sem interes za marsikatero aktivnost, pri fizi\u010dnih delih nisem ve\u010d mogel slediti skupini. Pohajala mi je namre\u010d sapa. Pri\u010deli so se nabirati tudi kilogrami.<\/p><p>Te probleme sem opisal svojemu zdravniku in na mojo \u017eeljo me je napotil na rentgenski pregled. Ker mi ni \u017eal besed, sem za mnenje povpra\u0161al \u017ee kar rentgenskega tehnika. Ta me je potola\u017eil, da so moja plju\u010da \u010dista kot biser in mi tudi blagohotno priporo\u010dil, naj se lotim kak\u0161nega pametnega dela. Izgubil bom kak\u0161en odve\u010dni kilogram in spet bom lahko dihal in \u017eivel kot riba v vodi. Seveda se mi je ob tej diagnozi malo zataknilo, ker sem si kak\u0161no leto pred tem lastnoro\u010dno zgradil hi\u0161o. Tudi zdravnik ni na sliki opazil ni\u010d bolezenskega.<\/p><p>Te\u017eave seveda niso prenehale. Zaprosil sem za test plju\u010dne funkcije in zdravnik me je napotil v Klini\u010dni center.<\/p><p>Tu so opravili meritve z vitalografom in nadaljnje testiranje ustavili. Povedali so mi, da so izmerjene vrednosti tako majhne, da nadaljnjega testiranja nisem sposoben opraviti in me s tem spoznanjem napotili domov. Specialist pulmolog v zdravstvenem domu me je potem napotil na kompletne meritve na Golnik. Tam so ugotovili, da so okvare plju\u010d pri mojih 43 letih izredno te\u017eke in da sem se izredno dobro prilagodil, ker bi moral biti sicer v slab\u0161i fizi\u010dni kondiciji. Pri svojih starej\u0161ih sobolnikih pa sem imel priliko videti, kak\u0161ne te\u017eave me pri\u010dakujejo v naslednjih letih.<\/p><p>Ker nisem fizi\u010dni delavec, sem redno zaposlitev opravljal \u0161e osem let in imel krizno obdobje, ko sem moral iskati pomo\u010d pri pulmologih. Te\u017eave pa so se kopi\u010dile in s 50. letom sem bil invalidsko upokojen.\u00ab<\/p><p>\u00a0<\/p><h3>KAKO SE POSTAVI DIAGNOZA?<\/h3><p>Bolezen potrdi pulmolog s pregledom in preiskavami plju\u010dne funkcije. Za dokaz KOPB bolnikov opis bolezenskega stanja, tudi \u010de smo \u0161e tako ve\u0161\u010di ugotavljanja te bolezni, ni dovolj. Za postavitev diagnoze KOPB je potrebna preiskava delovanja plju\u010d, ki se ji re\u010de spirometrija.<\/p><p>Spirometrija je preiskava, ki je stara ve\u010d kot 150 let. Namenjena je meritvam volumna zraka v plju\u010dih, ki ga bolnik lahko izdihne po predhodnem maksimalnem vdihu \u2013 temu volumnu re\u010demo vitalna kapaciteta (VC). Isto\u010dasno izmerimo tudi hitrost izdiha zraka, ki je pri KOPB zmanj\u0161ana. Izdih se podalj\u0161a, pretok zraka iz plju\u010d je upo\u010dasnjen. Volumen izdihanega zraka v prvi sekundi forsiranega izdiha je imenovan FEV1. Strokovno podalj\u0161anemu izdihu zraka pravimo \u00bbobstrukcija\u00ab. Od\u010ditek rezultata sodobnih aparatov \u2013 spirometrov je enostaven, preiskava je nebole\u010da in kon\u010dana v desetih minutah, na podlagi rezultata pa postavimo pravilno diagnozo \u2013 KOPB in te\u017eavnostno stopnjo te bolezni, ki bolnika potem spremlja vse \u017eivljenje in narekuje ustrezno zdravljenje.<\/p><p>\u00a0<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/kopb2.jpg\" alt=\"\" width=\"275\" height=\"183\" \/><\/p><p><strong>Verjetnost KOPB je visoka:<\/strong><\/p><ul><li>pri kajenju vsaj 10 let po ve\u010d kot 7 cigaret na dan kadarkoli v \u017eivljenju<\/li><li>pri pogostem ka\u0161ljanju in izka\u0161ljevanju sluzi<\/li><li>pri prekomerni zadihanosti ob naporu<\/li><li>pri starosti nad 40 let.<\/li><li>pri mo\u0161kemu spolu<\/li><\/ul><h3>ZDRAVLJENJE KOPB!<\/h3><p>Osnovna zdravila pri zdravljenju KOPB so bronhodilatatorji. To so zdravila, ki jih bolniki vdihujejo in slu\u017eijo \u0161irjenju dihalnih poti. Ta zdravila se med seboj razlikujejo po na\u010dinu in trajanju delovanja, zato jih predpisujemo tudi v kombinacijah. Nekatera od teh zdravil bolniki prejemajo redno, vsak dan, druga pa prejemajo samo po potrebi, pri te\u017eavah z dihanjem. Ta zdravila delujejo hitro in tako bolniku olaj\u0161ajo te\u017eave z dihanjem takrat, ko so te\u017eave z dihanjem najizrazitej\u0161e. Pri tistih bolnikih, ki imajo zelo izra\u017eene simptome in elemente bronhialne astme, v terapiji predpisujemo tudi protivnetna zdravila &#8211; kortikosteroide. Tudi ta zdravila bolniki prejemajo v inhalacijski obliki, kar pomeni, da jih vdihujejo. Izjemnega pomena je, da bolniki zdravila prejemajo pravilno.<\/p><p>Pri bolnikih se poslab\u0161anje bolezni ka\u017ee tudi kot ote\u017eeno dihanje izrazitej\u0161e izka\u0161ljevanje. To se zgodi ob prebolevanju virusne ali bakterijske oku\u017ebe diha. V tem primeru bolnike zdravimo z ustreznimi antibiotiki, takrat bolnik pogosteje vdihuje zdravila za \u0161irjenje dihalnih poti. Pri bolnikih, ki imajo plju\u010dno funkcijo \u017ee pomembno zmanj\u0161ano, pride v takih primerih do pomanjkanja kisika v krvi. Take bolnike zdravimo v bolni\u0161nici.<\/p><p>V\u010dasih je poslab\u0161anje bolezni tako hudo, da moramo bolnike zdraviti na intenzivnem oddelku. Zaradi hude okvare plju\u010d se v bolnikovi krvi hitro kopi\u010di ogljikov dioksid, zaradi \u010desar postane bolnikova zavest motena. Tak bolnik je \u017eivljenjsko ogro\u017een, zato mu vstavimo v sapnik posebno cevko in ga priklju\u010dimo na aparat za umetno predihavanje plju\u010d &#8211; ventilator. Bolnik je v takem stanju na intenzivnem oddelku zdravljen ve\u010d dni; v tem \u010dasu z usmerjenim zdravljenjem posku\u0161amo odpraviti vzrok, ki je privedel do tako hudega poslab\u0161anja bolezni.<\/p><h3>VRSTE ZDRAVIL, KI SO TRENUTNO NA TR\u017dI\u0160\u010cU:<\/h3><ul><li><strong>Beta agonisti<\/strong>: Atimos, Berodual, Onbrez, Oxis, Ventolin\u2026<\/li><li><strong>Antiholinergiki<\/strong>: Berodual, Spiriva Respimat, Spiriva Handihaler, Seebri Breezhaler, Bretaris&#8230;<\/li><li><strong>Kombinacije IGK + LABA<\/strong>: Foster, Relvar, Seretide, Symbicort, DuoResp&#8230;<\/li><li><strong>Kombinacije LAMA + LABA<\/strong>: Anoro, Ultibro, Spiolto, Brimico&#8230;<\/li><li><strong>Ostalo<\/strong>: Daxas, Teotard, Medrol\u2026<\/li><\/ul><p><strong>Medicina vam tudi v tej fazi bolezni lahko \u0161e vedno u\u010dinkovito pomaga! Zaupajte ji!!!<\/strong><\/p><h3>KAKO NAJ \u017dIVI OSEBA S KOPB ALI S EMFIZEMOM PLJU\u010c?<\/h3><ol><li>Najpomembneje je, da posameznik \u010dim prej popolnoma preneha s kajenjem cigaret. Opustitev kajenja dolgoro\u010dno prinese ve\u010dje pozitivne u\u010dinke na plju\u010dno funkcijo kot zdravila.<\/li><li>V najve\u010dji mo\u017eni meri naj se izogiba se oku\u017eb (virusnih, bakterijskih). Priporo\u010damo redno letno cepljenje proti gripi ter ob\u010dasno proti pnevmokoku. Hkrati je pomembno, da oseba ne jemlje antibiotikov, \u010de ne gre dokazano za bakterijsko oku\u017ebo, saj (pre) pogosta uporaba antibiotikov pove\u010duje odpornost bakterij. Izogibati se je treba zaprtih javnih prostorov v \u010dasu epidemij viroz, predvsem v hladnih mesecih.<\/li><li>Za\u017eeleno je, da izvaja posebne dihalne vaje, vaje za izka\u0161ljevanje in krepitev dihalnih mi\u0161ic. Dihalne mi\u0161ice so zelo pomemben del dihalnega sistema. Z rednimi vajami za njihovo krepitev (demonstrirajo jih fizioterapevti) zmanj\u0161amo ob\u010dutek te\u017eke sape ter izbolj\u0161amo u\u010dinek pljuvanja nabrane sluzi v bronhijih.<\/li><li>Predpisuje se redna telesna aktivnost. Dokazano je, da zmerna telesna vadba izbolj\u0161a plju\u010dno funkcijo in telesno zmogljivost. Huj\u0161e stopnje bolezni namre\u010d poleg dihalnih mi\u0161ic pomembno prizadenejo tudi ostale mi\u0161ice telesa. Osebe s KOPB so tako vse manj fizi\u010dno aktivne, manj se gibljejo na sve\u017eem zraku in so bolj podvr\u017eene oku\u017ebam. Ne smemo zanemariti tudi socialnega vidika &#8211; skrb za fizi\u010dno kondicijo in dru\u017eenje z ljudmi sta dejavnika, ki bistveno zmanj\u0161ujeta mo\u017enost pojava depresije, ki je pri huj\u0161ih stopnjah bolezni pogosta in pomembno vpliva na kvaliteto \u017eivljenja. Vsekakor pa se je pred za\u010detkom vadbe pametno posvetovati z zdravnikom.<\/li><li>Priporo\u010dljivo je skrbeti za kvalitetno prehrano. Kroni\u010dni plju\u010dni bolniki so nagnjeni k huj\u0161anju, kar je slabo. \u017divljenje oseb s KOPB, ki imajo podpovpre\u010dno te\u017eo, je kraj\u0161e od tistih z normalno te\u017eo. Huj\u0161a se namre\u010d tudi v mi\u0161ice, ki so, kot \u017ee vemo, zelo va\u017ene za dihanje. V veliko pomo\u010d pri izbiri prave hrane in ustrezne kalori\u010dne vrednosti \u017eivil so nam lahko dietetiki.<\/li><\/ol><h3>KAJ LAHKO STORITE SAMI?<\/h3><ul><li>Opustite kajenje<\/li><li>Redno in po navodilih jemljite vsa predpisana zdravila<\/li><li>Cepite se ( proti gripi in pnevmokokni plju\u010dnici)<\/li><li>Dihalne vaje: vsako jutro 15 minut raztezanje vratnih, prsnih in trebu\u0161nih mi\u0161ic, razgibavanje rok, izdih skozi deloma zaprta usta\u2026<\/li><li>Vadba nog in krepitev srca: vsak dan do 1 ure hitre nordijske hoje, lahkega teka ali kolesarjenja do mere, da se preznojite. V zimskem \u010dasu vsaj pol ure dnevno kolesarite na sobnem kolesu!<\/li><li>Letovanje v obmorskem kraju<\/li><li>Skrbite za ustrezno zdravo prehrano ter u\u017eivajte dovolj teko\u010dine<\/li><li>Ob gnojnem izka\u0161ljevanju obi\u0161\u010dite osebnega zdravnika, da oceni potrebo po antibiotikih.<\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-1692\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"2\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-1692\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Telesna dejavnost za bolnike s KOPB<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-1692\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"2\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-1692\"><p>Pri bronhiektazijah in drugih kroni\u010dnih boleznih opa\u017eamo zmanj\u0161ano telesno zmogljivost. To pomeni, da \u017ee pri zmernih telesnih obremenitvah (na primer hoji po stopnicah) lahko zaznate te\u017eko sapo, zato se tak\u0161nim dejavnostim raje izogibate. S\u010dasoma postajate vedno manj dejavni in zato \u010dedalje slab\u0161e zmogljivi, kar bo \u0161e dodatno poslab\u0161alo pojav te\u017eke sape. Vse skupaj vodi v pomembno zmanj\u0161anje mi\u0161i\u010dne mase. Da bi se temu izognili, morate prekiniti za\u010darani krog z rednim izvajanjem vam prilagojene telesne aktivnosti.<\/p><p>Dokazano je, da se bolniki z ve\u010djo telesno zmogljivostjo bolje spopadajo z vsakodnevnimi dejavnostmi, manjkrat ob\u010dutijo te\u017eko sapo in utrujenost, zato tudi u\u010dinkoviteje opravljajo svoja dela. Poleg tega se bolje po\u010dutijo in imajo manj simptomov depresije. Vse, ki so redno telesno aktivni, spremlja tudi manj mo\u017enosti za poslab\u0161anje bolezni oziroma lahko hitreje okrevajo.<\/p><p>Bolnik lahko z redno aerobno telesno vadbo, med katero se zmerno zadiha, pove\u010da pretok zraka v velikih dihalnih poteh in izbolj\u0161a predihanost plju\u010d. Vse to pospe\u0161i premikanje sluzi proti velikim dihalnim potem in olaj\u0161a izka\u0161ljevanje.<\/p><p>Priporo\u010dena redna telesna dejavnost izbolj\u0161a mi\u0161i\u010dno mo\u010d in vzdr\u017eljivost ter telesno dr\u017eo, kar pomembno vpliva tudi na la\u017eje dihanje. Zato naj tudi va\u0161o vadbo sestavljajo vaje za:<\/p><ul><li>krepitev mi\u0161i\u010dne mo\u010di,<\/li><li>izbolj\u0161anje mi\u0161i\u010dne vzdr\u017eljivosti in<\/li><li>raztezanje mi\u0161ic.<\/li><\/ul><h4>1. VADBA ZA KREPITEV MI\u0160I\u010cNE MO\u010cI<\/h4><p>S temi vajami boste okrepili predvsem mi\u0161ice nog in hrbta ter hkrati izbolj\u0161ali telesno dr\u017eo. Pri vseh vajah bodite pozorni na pravilno tehniko izvedbe vaje ter tudi na pravilno tehniko in ritem dihanja!<\/p><h5>1. vaja: VSTAJANJE S STOLA<\/h5><p>Pri tej vaji boste krepili predvsem stegenske mi\u0161ice. Vstanite s stola in ponovno sedite, ponovite 10- do 15-krat brez pomo\u010di rok. \u0160tevilo ponovitev vsak teden pove\u010dajte za 3 do 5, dokler jih ne boste dosegli 20.<\/p><h5>2. vaja: STOPANJE NA STOPNICO<\/h5><p>Postavite se pred stopnico in se nanjo povzpnite z obema nogama, nato se spustite nazaj. Vajo ponovite 10- do 15-krat; po\u010divajte 1 minuto, nato vajo ponovite. \u0160tevilo ponovitev vsak teden pove\u010dajte za 3 do 5, dokler ne boste dosegli 20 ponovitev.<\/p><div><div><p>3. vaja: DVIGOVANJE NA PRSTE<\/p><\/div><\/div><p>Stojte vzravnano s stopali v \u0161irini bokov. Dvignite se na prste in spustite nazaj na pete. \u010ce te\u017eko ohranjate ravnote\u017eje na prstih, si pomagajte tako, da se z roko rahlo oprete ob steno ali omaro. Vajo ponovite 10- do 15-krat. Po\u010divajte 1 minuto, nato vajo 5- do 7-krat ponovite. \u0160tevilo ponovitev vsak teden pove\u010dajte za 3 do 5 dvigov, dokler jih ne boste dosegli 20.<\/p><div><div><p>4. vaja: VAJA Z ELASTI\u010cNIM TRAKOM<\/p><\/div><\/div><p>Z obema rokama dr\u017eite rahlo napet elasti\u010dni trak v vi\u0161ini prsnice. Trak raztegnite in obenem stisnite lopatici skupaj, nato se vrnite v za\u010detni polo\u017eaj. Vajo ponovite 7- do 10-krat. Po\u010divajte 1 minuto, nato jo ponovite \u0161e 5- do 7-krat. \u0160tevilo raztegov vsak teden pove\u010dajte za 3 do 5 ponovitev, dokler ne boste dosegli 15 ponovitev.<\/p><div><div><p>\u00a0<\/p><h4>2. VZDR\u017dLJIVOSTNA VADBA<\/h4><\/div><\/div><p>Pri vseh vajah bodite pozorni na pravilno tehniko izvedbe vaje ter tudi na pravilno tehniko in ritem dihanja!<\/p><h5>1. HOJA<\/h5><p>Med preprostej\u0161e oblike vzdr\u017eljivostne vadbe sodi hoja. Za neaktivne osebe je na za\u010detku priporo\u010dljiva hoja po ravnem. Vadbo za\u010dnite s 5-minutnim ogrevanjem s po\u010dasnej\u0161o hojo. Nato njeno hitrost pospe\u0161ite. Hodite tako hitro, da se boste nekoliko zadihali, vendar hojo \u0161e nadaljujte, kolikor zmorete. Vadbo zaklju\u010dite z ohlajanjem, ki naj traja 3 do 5 minut. Celotna vadba naj traja vsaj 20 do 30 minut. Postopno podalj\u0161ujte \u010das hoje, na primer vsak teden za 5 minut, dokler ne boste dosegli 45 minut.<\/p><p>\u010ce vam bo hoja po ravnem postala prelahka, preizkusite svojo zmogljivost z vzponom na hrib ali s hojo po stopnicah.<\/p><h5>2. KOLO<\/h5><p>Za vadbo si lahko izberete kolesarjenje v naravi ali na sobnem kolesu. Prednost vadbe na sobnem kolesu je, da obremenitev lahko prilagodite svoji zmogljivosti. To pri kolesarjenju v naravi ni mogo\u010de, poleg tega se ne boste mogli povsem izogniti klancem niti kolesariti v slabem vremenu; njegova velika prednost pa je, da se boste nadihali sve\u017eega zraka<\/p><p>Vadbo naj sestavljajo tri faze:<\/p><ul><li>prva je ogrevanje z majhnimi obremenitvami,<\/li><li>druga je faza ve\u010dje obremenitve (na na\u010din intervalne vadbe), ki se vsakih nekaj minut izmenjuje s fazo manj\u0161e obremenitve do ob\u010dutka zmerne te\u017eke sape;<\/li><li>tretja pa ohlajanje z majhnimi obremenitvami.<\/li><\/ul><p>Telesna vadba je priporo\u010dljiva vsaj 3- do 5-krat na teden. Izbirate lahko med razli\u010dnimi oblikami, kot so: tek, hitra hoja. ples, aerobika, plavanje idr. Pri plavanju velja opozoriti, da niso priporo\u010dljivi hitri slogi, ker ote\u017eijo dihanje zaradi pove\u010danega pritiska vode na prsni ko\u0161. Namesto plavanja lahko izberete kak\u0161no drugo obliko, na primer tehnike raztezanja v vodi, prilagojeno vodno aerobiko ipd. Ozra\u010dje v zaprtih bazenih je lahko zelo vla\u017eno, vro\u010de in klorirano, zato nekaterim ote\u017euje dihanje in jih sili na ka\u0161elj.<\/p><p>\u00a0<\/p><h4>3. RAZTEZNE VAJE<\/h4><p>Z razteznimi vajami boste pove\u010dali obseg gibljivosti dolo\u010denega sklepa in mi\u0161ic, prepre\u010dili zakr\u010denost mi\u0161ic, dosegli sprostitev po naporni vadbi in prepre\u010dili morebiten nastanek po\u0161kodb.<\/p><p>Osnova raztezne vadbe je zadr\u017eevanje posameznega telesnega polo\u017eaja za dolo\u010den \u010das. Vaje je treba izvajati mirno, spro\u0161\u010deno, netekmovalno in predvsem redno. Namen raztezanja mi\u0161ic je ohlajanje, ki praviloma sledi po zaklju\u010dku vadbe za vzdr\u017eljivost ali krepitev mi\u0161ic. Med vajami ne smete ob\u010dutiti mo\u010dnej\u0161ih bole\u010din. Vsako raztezno vajo izvajajte po\u010dasi in nadzorovano, razteg zadr\u017eite pribli\u017eno 20 do 30 sekund in med tem spro\u0161\u010deno dihajte, nato po\u010dasi popustite. Ponovite jo 3- do 5-krat, ve\u010dkrat na teden.<\/p><p><strong>Opozorilo:<\/strong><\/p><p>Izvajanje razteznih vaj ni dovoljeno med stanji, kot so: po\u0161kodba ali vnetje sklepa, otekla mi\u0161ica in huda osteoporoza. Pri vseh vajah bodite pozorni na njihovo pravilno izvedbo in ter tudi na pravilno tehniko in ritem dihanja!<\/p><h5>1. RAZTEZANJE ZADNJIH VRATNIH MI\u0160IC<\/h5><p>Vajo izvajajte sede. Roke polo\u017eite na zatilje, kot ka\u017ee slika. Nagnite glavo naprej, kakor da bi se \u017eeleli z brado dotakniti prsnice, dokler raztega ne za\u010dutite na zadnji strani vratu. Nato glavo ne\u017eno sklonite \u0161e nekoliko bli\u017eje. Zadr\u017eite 20 do 30 sekund.<\/p><div><div><p>2. RAZTEZANJE STRANSKIH VRATNIH MI\u0160IC<\/p><\/div><\/div><p>Sedite na stolu. Z eno roko se primite za stol ob strani, z drugo pa sezite prek glave do u\u0161esa na nasprotni strani. Trup nagnite vstran in nato z roko v isti smeri povlecite \u0161e glavo, kot ka\u017ee slika, in sicer toliko, da boste za\u010dutili razteg. Vajo ponovite \u0161e z drugo roko.<\/p><div><div><p>3. RAZTEZANJE PRSNIH MI\u0160IC<\/p><\/div><\/div><p>Stojte v razkoraku ob vogalu stene ali podboju. Pokr\u010dite komolec in polo\u017eite podlaket na podboj\/ steno. Ne\u017eno zasu\u010dite zgornji del trupa stran od podboja\/stene (kot ka\u017ee slika), dokler ne boste za\u010dutili raztega prsnih mi\u0161ic. Polo\u017eaj zadr\u017eite 20 do 30 sekund. Vajo ponovite \u0161e z drugo roko.<\/p><div><div><p>4. RAZTEZANJE HRBTNIH MI\u0160IC<\/p><\/div><\/div><p>Sedite na rob stola. Nagnite se naprej in z rokami poskusite objeti gle\u017enje, kot ka\u017ee slika. Izdihnite in prsni ko\u0161 poskusite pribli\u017eati kolenom, kolikor zmorete. Zadr\u017eite 20 do 30 sekund.<\/p><div><br \/><div><p>Raztezanje hrbtnih mi\u0161ic.<\/p><\/div><\/div><h4>Poudarki:<\/h4><ul><li>Posvetujte se s fi zioterapevtom, da vas nau\u010di pravilne izvedbe vaj.<\/li><li>Pri vseh vajah bodite pozorni na pravilno tehniko in ritem dihanja.<\/li><li>Vaje za pove\u010danje telesne zmogljivosti izvajajte redno, vsaj 3 do 5-krat tedensko.<\/li><li>Vadbo postopoma stopnjujte glede na svojo zmogljivost. \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0\u00a0<\/li><\/ul><p>\u00a0<\/p><p><strong>Avtorji povzetka na tej strani so: Toma\u017e Hafner, dr med, Monika Jeruc Tan\u0161ek, dipl. fiziot., Anja Gro\u0161elj, dipl. fiziot., Diana Tubin, dipl. fiziot. in Mateja Murnik Gregorin, dipl. fiziot. iz klinike Golnik.<\/strong><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-1693\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"3\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-1693\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Dihalne vaje za bolnike s KOPB<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-1693\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"3\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-1693\"><p><strong>Namen razli\u010dnih tehnik dihanja je enak:<\/strong>\u00a0ustrezno izbolj\u0161ati predihanost plju\u010d in zmanj\u0161ati njihovo prenapihnjenost ter omiliti te\u017eko sapo. Ustrezne tehnike vas bo nau\u010dil fizioterapevt, ki vam bo svetoval za vas najustreznej\u0161o.<\/p><h4>1. SEGMENTNE DIHALNE VAJE<\/h4><p>Te dihalne vaje so namenjene bolj\u0161emu predihavanju dolo\u010denega predela plju\u010d. Preostali cilji so: bolj\u0161a izmenjava kisika in ogljikovega dioksida, mobilizacija prsnega ko\u0161a ter izbolj\u0161ana mo\u010d in vzdr\u017eljivost dihalnih mi\u0161ic. Pri izvedbi vaj uporabljajte pritisk z rokami (enostransko ali obojestransko) na izbrani del prsnega ko\u0161a ali na izbrani del prsnega ko\u0161a pritisnite z brisa\u010do ali pasom, kar lahko izvajate sami ali s pomo\u010djo druge osebe. Vdihnite in vdih zadr\u017eite 2 do 3 sekunde, nato sledi podalj\u0161an izdih. Pri koncu izdiha dodatno pritisnite z rokami ali brisa\u010do\/pasom izbrani del prsnega ko\u0161a, nato pa globoko in po\u010dasi vdihnite \u00bbv svoje ali terapevtove roke (pas\/brisa\u010do)\u00ab tako, da jih odrinete stran. Upor zadr\u017eujte v celotnem obsegu giba oziroma ves \u010das trajanja vdiha. Vajo na izbranem segmentu ponovite 5- do 10-krat, ve\u010dkrat \u010dez dan.<\/p><div><br \/><div><h4>2. NADZOR NAD DIHANJEM<\/h4><\/div><\/div><p>Z nadzorom nad dihanjem dose\u017eete spro\u0161\u010deno in umirjeno dihanje, ki vas spodbuja, da \u010dim bolj sprostite prsni ko\u0161 in ramena ter s tem pomo\u017ene dihalne mi\u0161ice. Izvajajte ga v spro\u0161\u010denem in udobnem polo\u017eaju (sede, polsede, le\u017ee na boku). Posku\u0161ajte vdihniti s pomo\u010djo preponske mi\u0161ice (pri vdihu naj se trebuh ne\u017eno izbo\u010di), izdih pa naj bo pasiven in spro\u0161\u010den ter pribli\u017eno enkrat dalj\u0161i od vdiha (trebuh se med izdihom povrne v prvotno lego). S tem na\u010dinom dihanja boste vzpostavili pravilen in naju\u010dinkovitej\u0161i vzorec dihanja. Z nadzorom nad dihanjem je mogo\u010de prepre\u010diti prenapihnjenost plju\u010d in ustrezno upo\u010dasniti ritem dihanja, zaradi \u010desar se bo zmanj\u0161al tudi ob\u010dutek te\u017eke sape. Ta na\u010din dihanja najpogosteje uporabljamo za zmanj\u0161evanje zadihanosti, priporo\u010dljiv je tudi med gibanjem ali telesno aktivnostjo.<\/p><h4>3. DIHANJE Z USTNI\u010cNO PRIPORO<\/h4><p>Pri tej dihalni tehniki nastaja pozitivni tlak (okrog 5 cm H2O) med izdihom skozi deloma priprte ustnice (kot da bi \u017eeleli za\u017evi\u017egati). Pozitivni tlak, ki nastane med izdihom, prepre\u010duje sesedanje dihalnih poti, zmanj\u0161a prenapihnjenost plju\u010d in ob\u010dutek te\u017eke sape med aktivnostjo ter izbolj\u0161a pretok zraka skozi dihalne poti. Za\u017eelena dol\u017eina izdiha je 2- do 4-krat dalj\u0161a od vdiha skozi nos; torej naj izdih traja toliko \u010dasa, dokler lahko zrak \u0161e neprisiljeno izpihujete iz plju\u010d. S tem na\u010dinom dihanja pomagate \u00bbstaremu\u00ab zraku zapustiti plju\u010da in tako pridobite ve\u010d \u00bbprostora za dihanje\u00ab.<\/p><div><div><h4>4. PRIMEREN RITEM DIHANJA<\/h4><\/div><\/div><p>Za aktivnosti, kot je hoja po stopnicah, najve\u010dkrat velja napa\u010dno prepri\u010danje, da \u010dim hitreje stopate, tem hitreje boste na vrhu in obenem manj zadihani. Pravilna trditev je ravno obratna. Umirjen in nadzorovan ritem dihanja pomaga upo\u010dasniti tempo hoje. Na cilj boste pri\u0161li hitreje, manj zadihani in najverjetneje brez vmesnih po\u010ditkov, ki so sicer med hitro hojo pogosti. Za hojo po stopnicah je priporo\u010dljiv na\u010din, da vdihnete, ko stopite na stopnico, in izdihnete, ko se dvigate na naslednjo ali naslednji dve stopnici. Pri la\u017eji sapi je mogo\u010de tako prehoditi tudi do \u0161tiri stopnice, medtem ko je pri hudi te\u017eki sapi med hojo po stopnicah priporo\u010dljiv kraj\u0161i premor (za \u010das enega normalnega vdiha in izdiha) na vsaki stopnici.<\/p><h4>5. PIHNI IN POJDI! (\u00bbBLOW AS YOU GO\u00ab)<\/h4><p>Med naporom, premikanjem ali dviganjem bremen, predkloni in podobnimi gibi obi\u010dajno zadr\u017eite vdih, kar pa ob\u010dutek te\u017eke sape \u0161e pove\u010da zaradi prenapihnjenosti plju\u010d. Priporo\u010deno je, da pri opravljanju te\u017ejih del med naporom vedno izdihnete, kar vsaj nekoliko zmanj\u0161a prenapihnjenost in ob\u010dutek te\u017eke sape.<\/p><h4>Poudarki:<\/h4><ul><li>posvetujte se s fi zioterapevtom o pravilni izvedbi dihalne tehnike,<\/li><li>s pravilno dihalno tehniko je mogo\u010de zmanj\u0161ati prenapihnjenost plju\u010d in omiliti te\u017eko sapo,<\/li><li>s pravilno dihalno tehniko boste zmogli opraviti ve\u010d z manj te\u017eke sape.<\/li><\/ul><div><br \/><div><p>Dihanje z ustni\u010dno priporo.<\/p><p><strong>Avtorji povzetka na tej strani so: Toma\u017e Hafner, dr med, Monika Jeruc Tan\u0161ek, dipl. fiziot., Anja Gro\u0161elj, dipl. fiziot., Diana Tubin, dipl. fiziot. in Mateja Murnik Gregorin, dipl. fiziot. iz klinike Golnik.<\/strong><\/p><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-a55cae7 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"a55cae7\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-869b75a\" data-id=\"869b75a\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b9447c1 elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"b9447c1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"astma\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-a9aa6fa elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"a9aa6fa\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">3. ASTMA<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4fd228b elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"4fd228b\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-8361\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-8361\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Kaj je naduha ali astma<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-8361\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-8361\"><p>Naduha ali astma se ka\u017ee kot ob\u010dasna zadihanost oz. pomanjkanje sape pri naporu ter tudi v mirovanju, v\u010dasih pa samo kot podalj\u0161ano poka\u0161ljevanje.<\/p><p>Ozna\u010duje jo zna\u010dilno kroni\u010dno oz. trajno vnetje dihalnih poti (bronhijev). So\u010dasno s klini\u010dnim pojavom astme se lahko pri\u010dne preoblikovanje oz. brazgotinjenje bronhijev. Pri astmi je prisoten pospe\u0161en upad plju\u010dne funkcije, ki ga pripisujemo prav temu preoblikovanju bronhijev.<\/p><p>Obolevnost v svetu nara\u0161\u010da in je v Sloveniji med odraslimi 16%, na Koro\u0161kem pa celo 22% (<a href=\"http:\/\/szd.si\/user_files\/vsebina\/Zdravniski_Vestnik\/2011\/april\/246-57.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">http:\/\/szd.si\/user_files\/vsebina\/Zdravniski_Vestnik\/2011\/april\/246-57.pdf<\/a>).<\/p><p>K obolevnosti prispevajo od industrije onesna\u017eeno okolje, kajenje, alergeni v zraku in vpliv dednosti. Mnogo astmatikov ima prednike ali potomce z astmo.<\/p><p>Najve\u010d astme na svetu je v Severni Ameriki in Avstraliji, malo pa v Rusiji in na Kitajskem. Najvi\u0161ja umrljivost za astmo pa je ravno v Rusiji in na Kitajskem, kjer ljudje zaradi rev\u0161\u010dine nimajo dostopa do zdravil.<\/p><p>Terapija astme je torej zelo pomembna!<\/p><p>Dokaz temu so \u0161portniki astmatiki, ki so z urejeno astmo zmagali na olimpijskih igrah. Starej\u0161i generaciji poznani plavalec Mark Spitz, ki je prejel pet zlatih odli\u010dij na olimpijadi v Munchnu, je astmatik.<\/p><p><img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma1.jpg\" alt=\"\" \/>\u00a0<img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma2.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><h3>SIMPTOMI ASTME<\/h3><p>Za\u010detni znaki astme so: cmok v grlu, podalj\u0161ano ka\u0161ljanje brez prehlada, zadihanost pri \u0161portu, ti\u0161\u010danje v prsnem ko\u0161u ali bole\u010dina izza prsnice pri dihanju, du\u0161enje in piskanje v prsih pono\u010di ali proti jutru, du\u0161enje ob spremembi vremena, ob megli in mrazu, piskanje ob prehladih&#8230;<\/p><p>Pomen plju\u010d kot organa je dovod zraka oz. kisika v kri. Kisik je poleg hrane in vode najpomembnej\u0161e \u00bbgorivo\u00ab, ki omogo\u010da, da mislimo, delamo in \u017eivimo. \u010ce je kisika premalo smo utrujeni, pozabljivi, du\u0161i nas.<\/p><p>Pri astmi se zaradi vnetja dihalne cevi (bronhiji) skr\u010dijo, zadebeli se njihova sluznica, v zo\u017eenih ceveh pa zastaja sluz. Vse to pri bolniku zavira vdih in\/ali izdih.<\/p><p>Spremembo v premeru bronhijev merimo z spirometrom, napravo s katero se je \u017ee vsakdo sre\u010dal pri pulmologu. Bolj ko so bronhiji prizadeti oz. zo\u017eeni, te\u017eji in po\u010dasnej\u0161i je izdih v spirometer.<\/p><p>Astmo najpogosteje slab\u0161ajo virusne oku\u017ebe, alergeni v zraku ali hrani, cigaretni dim, onesna\u017eeno delovno okolje, hladen in suh zrak in stres.<\/p><p>Alergeni so beljakovine, ki pri preob\u010dutljivih (alergi\u010dnih) ljudeh spro\u017eijo alergijsko reakcijo. Najpogostej\u0161i alergeni so iztrebki pr\u0161ic, pelodi travni\u0161kih ro\u017e, breze, leske, jel\u0161e, ambrozije, plesni&#8230;<\/p><p>S ko\u017enim testiranjem opredeljujemo preob\u010dutljivost na razli\u010dne alergene.<\/p><p><img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma3.jpg\" alt=\"\" \/>\u00a0<img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma4.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><h3>ZDRAVLJENJE ASTME<\/h3><h5><strong>ZDRAVILA PROTI ASTMI DELIMO NA: PREPRE\u010cEVALCE in OLAJ\u0160EVALCE:<br \/><br \/><\/strong><\/h5><p><strong>OLAJ\u0160EVALCI SO<\/strong>: pumpice ali pr\u0161ilke ali \u00bbfajfice\u00ab, ki jih vsak astmatik nosi s seboj v \u017eepu in jih inhalira le po potrebi, ko ga du\u0161i ali 15 minut pred te\u017ejim delom.<\/p><p>To so samo pomo\u017ena zdravila.<\/p><p>Najpogosteje predpisani pr\u0161ilniki pri nas so: Ventolin in Berodual.<\/p><p>Pri astmi nikoli ne smete jemati samo olaj\u0161evalcev brez osnovnega zdravila!<\/p><p><strong>PREPRE\u010cEVALCI SO<\/strong>: osnovna zdravila, ki ob rednem jemanju zatrejo astmo. Simptomi astme po njih v nekaj tednih izginejo. So v obliki pr\u0161ilk ali pumpic , prahu za vdihavanje, tabletk in kapsul.<\/p><p>V Sloveniji so na razpolago naslednji prepre\u010devalci: Alvesco, Asmanex, Budiair, Flixotide, Foster, Pulmicort, Relvar, Seretide, Symbicort, DuoResp, Fosicard \u00a0ter tablete Singulair, Moncasta, Mofnestra in Medrol. Prepre\u010devalci ob rednem in dolgotrajnem jemanju prepre\u010dijo preoblikovanje dihalnih poti.<\/p><p><strong>NIKOLI JIH NE SMETE NEHATI JEMATI BREZ ZDRAVNIKOVEGA NAVODILA!<\/strong><\/p><p><img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma5.jpg\" alt=\"\" \/>\u00a0<img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma6.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><h3>OSTALI UKREPI:<\/h3><p>izogibajte se onesna\u017eenemu okolju. Redno gojite vztrajnostne \u0161porte: nordijsko hojo, tek, plavanje, kolesarjenje; eno uro dnevno do znojenja in zadihanosti.<\/p><p>Privo\u0161\u010dite si dopust v obmorskem kraju.<\/p><p>Vsake tri mesece se oglasite osebnemu zdravniku, da vam predpi\u0161e zdravila za astmo. Med \u010dakanje zahtevajte od njegove medicinske sestre vpra\u0161alnik o urejenosti astme. Gre za enostavno anketo, ki se to\u010dkuje; rezultat bo osebnemu zdravniku veliko pomenil.<\/p><p><img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma7.jpg\" alt=\"\" \/>\u00a0<img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma8.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><h3>POMEMBNO<\/h3><ul><li>Ne nehajte jemati zdravil proti astmi tudi, ko se po\u010dutite zdravi (prepre\u010devalci oz. osnovna zdravila so edina zdravila proti astmi).<\/li><li>Astmatsko vnetje je prisotno stalno, aktivnost vnetja pa je pozimi vi\u0161ja kot poleti. Pozimi so zato potrebne vi\u0161je doze osnovnega zdravila.<\/li><li>Bodite zahtevni do va\u0161ih zdravnikov. Ustrezna zdravila z ustreznimi dozami lahko popolnoma zatrejo bolezen, tako da boste brez te\u017eav.<\/li><li>Ne pozabite, da prete\u017eno zama\u0161en nos vodi do dihanja neustrezno pre\u010di\u0161\u010denega, hladnega in suhega zraka skozi usta. Ta dra\u017ei bronhije, kar slab\u0161a simptome astme. Opozorite zdravnika na te\u017eave z nosom!<\/li><li>Kajenje \u0161kodi astmi, slab\u0161a njen potek in zahteva vi\u0161je doze zdravil.<\/li><li>Vsak bolnik z astmo mora imeti vsaj en prepre\u010devalec in olaj\u0161evalec po potrebi.<\/li><\/ul><p><img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma9.png\" alt=\"\" \/>\u00a0<img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/astma10.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-8362\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"2\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-8362\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">\u0160ola astme<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-8362\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"2\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-8362\"><div class=\"col-md-8\">\n<p>Gre za redno izobra\u017eevanje, ki ga organizira ekipa Pulmolo\u0161ke in Internisti\u010dne ambulante.<\/p>\n<p><strong>Kje se opravlja \u0161ola astme?<\/strong><\/p>\n<p>V prostorih Pulmolo\u0161ke in Internisti\u010dne ambulante, Partizanska pot 16, Slovenj Gradec.<\/p>\n<p>Kdo vodi \u0161olo astme?<\/p>\n<p>Zdravniki internisti s pulmolo\u0161kim znanjem.<\/p>\n<p><strong>Kako se organizira \u0161ola astme?<\/strong><\/p>\n<p>Organizira se na individualni bazi<\/p>\n<p><strong>Namen predavanja in prakti\u010dnega prikaza:<\/strong><\/p>\n<p>Poudarek je na opisu dihalnih poti in shematskemu prikazu alergijskega vnetja.<\/p>\n<p>Opisani so glavni alergeni in njihov vpliv na nosno sluznico ter sinuse. Nazorno in slikovno so prikazane spremembe na dihalnih poteh, ki nastanejo kot posledica alergijskega vnetja.<\/p>\n<p>Opisana so zdravila za zdravljenje astme, ki so na na\u0161em tr\u017ei\u0161\u010du. Poudarek je na pravilni in dosledni uporabi zdravil.<\/p>\n<p>Pojasnjena so navodila za spremljanje urejenosti astme.<\/p>\n<p>Na koncu se nazorno prika\u017ee tehnika pravilnega jemanja pr\u0161ilnikov in vdihovalnikov. Uporabljamo mednarodno priznani simulator s katerim preverimo tehniko uporabe zdravil. Nakazani so ukrepi samozdravljenja ob nenadnemu poslab\u0161anja astme.<\/p>\n<h3>Zaklju\u010dek:<\/h3>\n<p><strong>Vsak bolnik z astmo bi moral biti dele\u017een takega izobra\u017eevanja!<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<div class=\"col-md-4\">\n<div class=\"panel panel-default\">\n<div class=\"panel-heading\">\n<h3 class=\"panel-title\"><br><\/h3>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-0f47aa4 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"0f47aa4\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-f096ccd\" data-id=\"f096ccd\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5a618fb elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"5a618fb\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"alergije\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-31b3879 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"31b3879\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">4. ALERGIJE<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-ea99b62 elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"ea99b62\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2451\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2451\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Prepoznajte alergijo<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2451\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2451\"><h3>Alergija je zelo neprijetna bolezen<\/h3><p>Pogostost alergijskih obolenj se po vsem svetu ve\u010da; tako ima danes \u017ee skoraj 30 % vsega svetovnega prebivalstva ali \u010detrtina mladih katero od alergijskih obolenj ko\u017ee ali dihal. Podatki so podobni za Slovenijo. Ker se zdijo simptomi, kot sta teko\u010di izcedek iz nosu, prete\u017eno zama\u0161en nos pono\u010di in srbenje ko\u017ee, za ve\u010dino ljudi pogosto banalnega pomena, te simptome \u0161e vedno precej neprimerno podcenjujemo. Bolezen bolnika precej ovira pri vsakdanjih opravilih. Danes pa poznamo sredstva in na\u010dine, s katerimi lahko uspe\u0161no zdravimo alergijska obolenja brez hudih stranskih u\u010dinkov.<\/p><p>Z razvojem novih zdravil, ki so u\u010dinkovitej\u0161a in varnej\u0161a kot starej\u0161a zdravila, ter na podlagi novih spoznanj o mehanizmih alergije se je spremenil tudi na\u010din zdravljenja.<\/p><p>\u00a0<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/alergija1.jpg\" alt=\"\" width=\"276\" height=\"183\" \/><\/p><h3>Kako nastane alergija<\/h3><p>Alergije imajo lahko zelo razli\u010dne oblike \u2013 pojavijo se kot nahod, kihanje, pordele o\u010di, ko\u017eni izpu\u0161\u010daji ali koprivnica, celo kot \u017eelod\u010dno \u2013 \u010drevesna te\u017eave. Vendar je potek alergijske reakcije na\u010deloma vedno enak, kar bomo ponazorili s primerom senenega nahoda.<\/p><p>Snov, ki povzro\u010da alergijo ( alergeni ), v tem primeru je to npr. travni pelod, pridejo z vdihanim zrakom do sluznice dihal. Tam dolo\u010dene telesne celice prepoznajo alergen kot tujo snov. Te telesne celice za\u010dnejo izdelovati, tako imenovana protitelesa. Protitelesa se pritrdijo na posebne celice v ko\u017ei in sluznicah \u2013 mastocite, kjer \u010dakajo, da bo enak alergen ponovno vdrl v telo. Potek do te to\u010dke imenujemo senzibilizacija.<\/p><p>\u0160ele po predhodnem \u00bb prvem stiku \u00bb se lahko po ponovnem stiku s travnim pelodom (alergenom) pojavijo alergijski simptomi. Na tej reakcijski stopnji se alergeni sre\u010dajo s protitelesi, pripetimi na posebne celice \u2013 mastocite. To povzro\u010di silovit odziv, katerega posledica je predvsem spro\u0161\u010danje histamina, kemijske snovi. In kot klju\u010d, ki ustreza le dolo\u010deni klju\u010davnici, se histamin pritrdi na dolo\u010dena mesta v telesnih tkivih, ki so pripravljena za sprejem \u2013 receptorje.<\/p><p>Posledica tega je vnetna reakcija; pride npr. do porde\u010ditve in otekline sluznic, ko\u017enih izpu\u0161\u010dajev, solzenja o\u010di ali ote\u017eenega dihanja. Histamin v\u010dasih nevarno ogrozi tudi dihanje in krvni obtok.<\/p><h3>Kako zdravnik ugotovi alergijo<\/h3><p>Zelo pomemben dejavnik pri iskanju vzrokov alergije je temeljit pogovor z zdravnikom o vseh te\u017eavah in z njimi povezanih spremljajo\u010dih pojavih ( anamneza ). Pogosto da \u017ee ta pogovor smernice za nadaljnje iskanje vzrokov bolezni.<\/p><p><strong>Ko\u017eni testi<\/strong><\/p><p>Pri ko\u017enih testih nanese zdravnik razli\u010dne o\u010di\u0161\u010dene alergene v majhnih koli\u010dinah na ko\u017eo. Po dolo\u010denem \u010dasu ( pribli\u017eno 20 minut ) preu\u010di intenzivnost ko\u017enih reakcij na alergene.<\/p><p><strong>Vbodni test<\/strong><\/p><p>Zdravnik nanese kapljico raztopine alergena na ko\u017eo in jo na tem mestu prebode z vbodno iglo, da lahko alergen vdre v ko\u017eo.<\/p><p><strong>Epikutani test<\/strong><\/p><p>Posebne obli\u017ee, ki so prepojeni z alergeni zdravnik nalepi na ko\u017eo in po 48 in 72 urah od\u010dita odziv telesa na mestih z nanesenim alergenom.<\/p><h3>Seneni nahod<\/h3><p>Najpogostej\u0161a oblika alergije je nedvomno seneni nahod. Ugotavljajo, da ga ima najmanj vsak deseti prebivalec. Povzro\u010ditelji senenega nahoda so pelodi razli\u010dnih trav, \u017eit, grmov in dreves. En sam r\u017eeni klas lahko sprosti milijone pelodnih zrn. Pelodna zrna so tako lahka, da jih lahko veter v toplih in suhih spomladanskih in poletnih dnevih dvigne ve\u010d tiso\u010d metrov visoko ter raznese ve\u010d sto kilometrov dale\u010d. Le 20 pelodnih zrn v kubi\u010dnem metru zraka \u017ee lahko spro\u017ei reakcijo.<\/p><p><strong>Zna\u010dilni znaki senenega nahoda so:<\/strong><\/p><p>Srbenje in solzenje o\u010di. Dra\u017eenje na kihanje in nabrekla nosna sluznica ( vodeni izcedek iz nosu ). Pogosto se seneni nahod za\u010dne kot alergija na travni pelod, ki se s\u010dasoma raz\u0161iri \u0161e na druge pelode, npr. dreves in grmovja.<\/p><p>Seneni nahod se pojavi spomladi in poleti. \u017de februarja in marca, ko cvetijo leske in jel\u0161e, lahko pride do prvih alergijskih reakcij. Aprila je v zraku pelod brez, ki povzro\u010da precej hude alergije. \u010cas obolenja je prav gotovo pomemben podatek, ki pomaga najti pravega povzro\u010ditelja alergije. Zelo dragocen pripomo\u010dek je torej koledar cvetenja, pri \u010demer je treba upo\u0161tevati podro\u010dne razlike ( alpski predel, razli\u010dna nadmorska vi\u0161ina ipd. ). V Sloveniji je \u017ee izdelan koledar cvetenja za osrednjo Slovenijo in obalno podro\u010dje, pripravlja pa se tudi za druge predele.<\/p><p><strong>Priporo\u010dila alergi\u010dnim na cvetni prah:<\/strong><\/p><p>Najbolj preprost in u\u010dinkovit ukrep za prepre\u010devanje senenega nahoda je ogibanje pelodom, ki povzro\u010dajo alergijo. Vendar se je v vsakdanjem \u017eivljenju tem alergenom zelo te\u017eko ogibati. Kljub temu lahko upo\u0161tevate nekaj preprostih nasvetov, da stik s cvetnim prahom ni prepogost in premo\u010dan:<\/p><ul><li>Med cvetenjem se ogibajte travnikom in poljem. Pri vo\u017enji z avtomobilom pomagajo dodatni filtri v prezra\u010devalni napravi in zaprta okna, ki zadr\u017eijo ve\u010dino cvetnega prahu.<\/li><li>\u0160portne aktivnosti na prostem zve\u010dajo mo\u017enost stika s pelodom.<\/li><li>V stanovanje bo pri\u0161lo manj peloda, \u010de bodo okna \u010dez dan zaprta.<\/li><li>Z vsakodnevnim sesanjem lahko odstranite pelod s preprog in pohi\u0161tva.<\/li><li>Pelod se nabere tudi v laseh, zato si priporo\u010dljivo vsak dan oprati lase.<\/li><li>V \u010dasu najbolj intenzivnega cvetenja peloda je priporo\u010dljivo odpotovati na prijeten dopust v visokogorje ali na morsko obalo, kjer je manj tveganja, da vas bo mu\u010dil seneni nahod.<\/li><\/ul><h3>Celoletni alergijski nahod<\/h3><p>\u010ce se nadle\u017eni znaki senenega nahoda pojavljajo tudi v \u010dasu, ko ni cvetnega prahu, pelod ne more biti povzro\u010ditelj alergijskih reakcij. V takem primeru so mo\u017ene oblike alergije:<\/p><ul><li>Alergija na \u017eivalske dlake<\/li><li>Alergija na hi\u0161ni prah<\/li><li>Alergija na plesen<\/li><\/ul><h4>\u00a0<\/h4><h4>Alergija na \u017eivalske dlake<\/h4><p>Pravzaprav ne gre za alergijsko reakcijo na dlake, pa\u010d pa na ko\u017ene luske in telesne izlo\u010dke, ki se dr\u017eijo dlake ( npr. slina ).<\/p><p>Skoraj vsak deseti imetnik doma\u010de \u017eivali postane sle ko prej alergi\u010den na svojega ljubljena. Precej redke so alergijske reakcije na pasjo dlako, pogoste pa so alergije na ma\u010dke, kunce, hr\u010dke in morske pra\u0161i\u010dke. Bolezenske znake pa lahko povzro\u010dijo tudi ko\u017ee in krzna ter drugi izdelki, narejeni iz \u017eivalske dlake ( \u017eimnice, blazine).<\/p><p><strong>Nekaj nasvetov:<\/strong><\/p><ul><li>Tudi \u010de vam je \u0161e tako te\u017eko, pri alergiji ne \u017eivalsko dlako pomaga v ve\u010dini primerov le, da se poslovite od svoje ljubljene \u017eivali. Pri ma\u010dkah priporo\u010damo tudi kopanje ( vsaj ob\u010dasno ).<\/li><li>\u010ce to ni mogo\u010d, naj \u017eival ne pride v prostor, kjer alergik spi, celotno stanovanje pa je treba vsak dan temeljito posesati.<\/li><li>\u017divali sorodnikov, prijateljev ali znancev lahko zelo ote\u017eijo medsebojno obiskovanje. Zato se med obiskom ogibajte \u017eivalim v svoji neposredni bli\u017eini in pred obiskom preventivno vzemite zdravilo za prepre\u010devanje alergije.<\/li><li>Bli\u017eina \u017eivali lahko tudi v cirkusu ali \u017eivalskem vrtu povzro\u010di alergijske reakcije. Posebno neprijetno je lahko pri alergiji na ma\u010djo dlako npr. bli\u017eina tigra ( zaradi sorodnosti tigra in ma\u010dk ) ali pri alergiji na pasjo dlako v bli\u017eini volka ( zaradi sorodnosti s psom ).<\/li><li>Pri nakupu obla\u010dil ali stanovanjske opreme ( npr. pohi\u0161tva, preprog, \u017eimnic ipd ) se natan\u010dno pozanimajte o uporabljenih materialih. Predmeti, ki ne vsebujejo \u017eivalske dlake, vam bodo dlje v veselje.<\/li><\/ul><p>Poleg tega je priporo\u010dljivo zamenjati vse predmete iz \u017eivalskih dlak, ki jih \u017ee imate v gospodinjstvu. Vendar bodite previdni: predvsem volne, pa tudi svile, marsikatera ob\u010dutljiva oseba ne prena\u0161a.<\/p><h4>Alergija na hi\u0161ni prah<\/h4><p>Alergija na hi\u0161ni prah sodi med najbolj pogoste oblike alergij. Zanjo zbolijo predvsem otroci. Hi\u0161ni prah je me\u0161anica las, \u010dlove\u0161kih in \u017eivalskih ko\u017enih lusk, tekstilnih vlaken in delcev perja.<\/p><p>Povzro\u010ditelj alergije na hi\u0161ni prah pa so pravzaprav pr\u0161ice, ki \u017eivijo v hi\u0161nem prahu, oziroma njihovi izlo\u010dki. Pr\u0161ice so mikroskopsko majhne in jih s prosim o\u010desom ne moremo videti. So naravni sostanovalci v na\u0161ih stanovanjih, najraje pa prebivajo v pernicah, blazinah, \u017eimnicah, itisonu in preprogah. Pojav pr\u0161ic ni povezan z ne\u010disto\u010do. Pr\u0161ice se ogibajo stiku z ljudmi in ne prena\u0161ajo infekcijskih bolezni.<\/p><p>Posebno dobro se po\u010dutijo pri temperaturah med 20\u00b0 in 30\u00b0 C in relativni zra\u010dni vlagi 65 in 80%; v teh pogojih se tudi zelo hitro razmno\u017eujejo. Nasprotno pa jim \u0161kodujejo in ovirajo njihovo \u0161irjenje zelo visoke in nizke temperature ter zelo visoka vla\u017enost ( &gt; 90% ). Zato je treba sobe in postelje posebno pozimi pogosto in temeljito zra\u010diti.<\/p><p>Kdor je alergi\u010den na pr\u0161ice, naj v stanovanju ne bi imel preprog ali itisona ter oblazinjenega pohi\u0161tva, ki privla\u010di pr\u0161ice ( razen takega, ki je prevle\u010deno z gladkim usnjem ).<\/p><p>Pr\u0161ice imajo rade tekstilije. \u010ce jih \u017eelite odstraniti, je treba vse tekstilije v stanovanju oprati vsaj pri 60\u00b0C, \u010de to dopu\u0161\u010da sestava blaga. Tekstilije, ki jih lahko perete le pri 30 do 40\u00b0C, je priporo\u010dljivo pribli\u017eno 2 uri su\u0161iti pri 60 do 80\u00b0C v su\u0161ilcu za perilo, \u010de \u017eelite odstraniti pr\u0161ice iz njih. Da odstranite tudi njihove izlo\u010dke, ki vsebujejo alergene, je treba tekstilije nato \u0161e oprati na obi\u010dajen na\u010din.<\/p><p>Predvsem v spalnicah, pa tudi v drugih stanovanjskih prostorih je priporo\u010dljivo skrbeti za \u010dim manj\u0161o vla\u017enost. Npr. tako, da pogosto temeljito zra\u010dite in ne uporabljate vla\u017eilcev zraka ali vla\u017eilnih posod na radiatorjih. Pr\u0161icam lahko dodatno omejite \u017eivljenjski prostor, \u010de se odpoveste s perjem polnjenim odejam in blazinam. Za alergika na pr\u0161ice je primernej\u0161a posteljnina polnjena s polnilom iz umetnih vlaken, ki jih lahko perete vsaj pri 60\u00b0C. Druga mo\u017enost, da ne pridete v stik s pr\u0161icami, je uporaba prevlek za posteljnino in \u017eimnice, ki ne prepu\u0161\u010dajo pr\u0161ic. Tveganje za pojav alergije med spanjem lahko zmanj\u0161ate tudi, \u010de si kupite \u017eimnico iz penaste gume ali pa vodno posteljo, \u010de vam je v\u0161e\u010d.<\/p><p>Dviganje prahu zmanj\u0161ate, \u010de bri\u0161ete prah z vla\u017eno krpo. Za sesanje uporabljajte novej\u0161e sesalnike z vgrajenim mikrofiltrom. Dolo\u010dena \u010distilna dela naj namesto alergika raje opravijo druge osebe, pri katerih je tveganje manj\u0161e.<\/p><p>Tako kot otroci imajo tudi pr\u0161ice rade pli\u0161aste igra\u010de. Ob\u010dasno bivanje pli\u0161aste igra\u010de v zamrzovalniku ( npr. \u010dez no\u010d ) prepodi pr\u0161ice in zmanj\u0161a tveganje za nastanek alergije pri igri.<\/p><p>Dopust je priporo\u010dljivo pre\u017eiveti v visokogorju ( nad 1200 m ), ker tam zaradi majhne vla\u017enosti zraka skoraj ni pr\u0161ic.<\/p><p>\u00a0<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/alergija2.jpg\" alt=\"\" width=\"128\" height=\"113\" \/><\/p><h4>Alergija na plesen<\/h4><p>Podobno kot rastline \u00ab cvetijo \u00bb tudi plesni, le da ne oddajajo peloda, ampak nevidne spore. U\u010dinek, ki povzro\u010da alergijo, pa je enak, Plesni nastanejo v stanovanjih, predvsem \u010de sta temperatura in vla\u017enost zraka visoki. Skrivajo se na vla\u017enih stenah, za omarami, plo\u0161\u010dicami in lesenimi stenskimi oblogami, pa tudi tam, kjer jih ne pri\u010dakujemo \u2013 npr. v klimatskih napravah, odtokih in \u017eimnicah. Celo v pli\u0161astih igra\u010dah jih lahko najdemo. Kot pri alergiji na pr\u0161ice je tu pomembna preventiva: temeljito prezra\u010devanje in seveda odstranitev vseh \u017eari\u0161\u010d plesni in stvari, ki povzro\u010dajo \u010dezmerno vla\u017enost; to so tudi sobne rastline, predvsem hidrokulturne, ker ustvarjajo hrano in vlago za plesni.<\/p><p>To lahko storite sami !<\/p><p>Plesni imajo raje vla\u017ene in temne prostore, npr. kopalnice, kletne prostore, shrambe in podstre\u0161ja. Zato je treba te prostore redno in temeljito prezra\u010devati.<\/p><p>Razpoke v tleh in stenah \u2013 predvsem v kleteh \u2013 so za plesni idealno skrivali\u0161\u010de. \u010ce jih takoj zadelamo, prepre\u010dimo naselitev plesni v njih in si prihranimo kasnej\u0161e detektivsko iskanje povzro\u010ditelja alergije.<\/p><p>Manj\u0161a vla\u017enost zraka zavira \u0161irjenje plesni, zato je treba odstraniti vla\u017eilce zraka z radiatorjev.<\/p><p>Hitro pokvarljiva \u017eivila, kot sta zelenjava in sadje, shranjujte v hladilniku, da jih obvarujete pred plesnenjem. Bodite pozorni tudi na to, da kuhinjskih odpadkov ne pustite le\u017eati dalj \u010dasa nepokritih.<\/p><p>Odmrli deli rastlin in kompost so dobro goji\u0161\u010de plesni. Delo na vrtu je za alergika na plesni torej tabu.<\/p><p>Treba se je ogibati krajem, kjer plesni posebno dobro uspevajo. Sem sodijo npr. gnijo\u010da drevesne debla, kupi listja, sen\u010dni prostori in podro\u010dja z gosto vegetacijo.<\/p><h3>Alergija na hrano<\/h3><p>Alergija na hrano se lahko ka\u017ee npr. kot vodeni izcedek iz nosu, astma ali bole\u010dine v sklepih, pa tudi kot prebavne motnje in glavobol. Prehranski alergeni so predvsem mle\u010dni izdelki, koko\u0161je beljakovine, ribe, raki in lupinarji, zelenjava, npr. grah, fi\u017eol, ohrovt in zelena, orehi, kvas in pivo.<\/p><p>Tudi konzervansi, ki jih vsebujejo \u017eivila, so lahko vzrok za te\u017eave podobne alergiji (psevdo-alergija ). In kako lahko ugotovite na katero hrano ste preob\u010dutljivi? Uveljavil se je na\u010din, pri katerem se za dolo\u010den \u010das odpovemo sumljivemu \u017eivilu. \u010ce na ta na\u010din ugotovite alergen, pomaga le dosledna opustitev take hrane.<\/p><h3>Alergija zaradi poklicnega dela<\/h3><p>Alergije sodijo med najpogostej\u0161e poklicne bolezni. Poleg alergijskih bolezni dihalnih poti ( peki postanejo npr. pogosto alergi\u010dni na moko ) so zelo raz\u0161irjene kontaktne alergije.<\/p><p>Ko\u017ea frizerjev je npr. dnevno izpostavljena agresivnim u\u010dinkovinam, kot so barve za lase ali teko\u010dina za trajno ondulacijo. Posledica tega je, da ve\u010d kot \u010detrtina zaposlenih v frizerskem poklicu to\u017ei zaradi alergijskih ko\u017enih reakcij.<\/p><p>Tudi pri delavcih v kovinski industriji je tveganje, da zbolijo za alergijo, zelo veliko, saj imajo pogosto stik z alergenimi teko\u010dinami, kot so olja in dodatki bencinu ter teko\u010din, ki se uporabljajo pri vrtanju. Zdravila, npr. anti-histaminiki, lahko le kratkotrajno pomagajo bla\u017eiti te\u017eave.<\/p><p>V dogovoru z zdravnikom dermatologom, ki ima izku\u0161nje z zdravljenjem dolo\u010denih poklicno pogojenih kontaktnih dermatitisov, ali obratnim zdravnikom je treba delavce dobro pou\u010diti o preventivnih ukrepih.<\/p><p>Pomaga za\u0161\u010dita ko\u017ee, ustrezna nega in redno umivanje. V\u010dasih je treba tudi zamenjati delovno mesto ali celo spremeniti poklic.<\/p><h3>Alergija na sonce<\/h3><p>Bolje prepre\u010devati kakor zdraviti. Vse ve\u010d ljudi mora namre\u010d pla\u010dati svojo \u017eeljo po modni porjavelosti z alergijo na sonce. Predvsem ljudje svetle polti se lahko na intenzivno son\u010denje odzovejo z alergijskimi reakcijami, kot so pordelost, otekline, izpu\u0161\u010daji, mehurji in koprivnica.<\/p><p>Tem bolezenskim znakom se ve\u010dinoma pridru\u017ei \u0161e nadle\u017eno srbenje. Dolo\u010dene snovi v kozmeti\u010dnih sredstvih za son\u010denje, pa tudi telesu lastne snovi, ki jih vsebuje ko\u017ea, lahko preob\u010dutljivost za svetlobo \u0161e okrepijo. V teh primerih simptomatiko pogosto bla\u017eimo s anti-histaminiki.<\/p><p><strong>Nasveti za alergike na sonce:<\/strong><\/p><ul><li>Temeljito pravilo je, da se je treba po\u010dasi privajati na sonce in postopno podalj\u0161evati \u010das son\u010denja. Pred dopustom na \u017ego\u010dem ju\u017enem soncu lahko v\u010dasih pomaga, da ko\u017eo pripravite na son\u010denje z uporabo solarija, vendar se je o tem treba posvetovati z dermatologom.<\/li><li>U\u010dinek son\u010dnih \u017earkov lahko zmanj\u0161ate z uporabo sredstev za son\u010denje, ki imajo saj za\u0161\u010ditni faktor 12 in \u0161\u010ditijo pred \u017earki UVA in UVB.<\/li><li>Tveganje, da pride do alergije na sonce, zmanj\u0161ate, \u010de na dopustu zelo previdno uporabljate parfume, dezodorante in kozmeti\u010dna sredstva.<\/li><li>\u010ce kljub temu dobite alergijo na soncu, se takoj prenehajte son\u010diti. V hudih primerih je treba poiskati zdravni\u0161ko pomo\u010d.<\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>Alergija na strupe \u017eu\u017eelk<\/h3><p>Poletje je tudi \u010das alergij na pike \u017eu\u017eelk. Najbolj nevarne so reakcije na pike \u010debel in os. Kmalu po piku nastane na ko\u017ei alergika izpu\u0161\u010daj, ki se v\u010dasih lahko raz\u0161iri po vsem telesu. Lahko pride tudi do \u017eivljenjsko nevarnega alergijskega \u00bb \u0161oka \u00bb. Zato mora alergik na strupe \u017eu\u017eelk po piku na\u010deloma vselej poiskati zdravni\u0161ko pomo\u010d; zaradi varnosti naj ga nekdo spremlja. Zelo koristno je imeti s seboj vselej sredstva za prvo pomo\u010d. Kaj potrebujete vam bo svetoval va\u0161 zdravnik.<\/p><p>Upo\u0161tevajte, da parfumi, lak za lase, kreme za son\u010denje, vodica po britju in \u0161tevilna druga kozmeti\u010dna sredstva privabljajo \u010debele in druge \u017eu\u017eelke. Ogibajte se tudi odi\u0161avljenemu milu.<\/p><p>Tudi vonj po znoju zelo privla\u010di nadle\u017ene \u017eu\u017eelke. Zato se ogibajte velikim telesnim naporom na prostem.<\/p><p>\u010cebele imajo rade deteljo, \u0161tevilne ose pa \u017eivijo v zemlji, zato nikoli ne hodite bosi po travnikih.<\/p><p>Tudi piknik na prostem s pomaran\u010dnim sokom in marmelado lahko postane zaradi os zelo nevarna zadeva. Da boste imeli lep spomin na piknik, nikar ne pustite sladkih \u017eivil odkritih.<\/p><p>Ogibajte se tudi \u0161irokim obla\u010dilom, v katera \u017eu\u017eelke zlahka zaidejo in postanejo zaradi tega zelo napadalne.<\/p><p>Tudi \u010de se boste odpovedali obla\u010dilom kri\u010de\u010dih barv, boste manj privla\u010dni za ose in \u010debele.<\/p><p>Pa \u0161e nasvet za doma : posoda ali zaboj za smeti naj bosta vedno zaprta.<\/p><h3>Zdravila proti alergijam<\/h3><p>\u010ceprav povzro\u010da alergije veliko razli\u010dnih snovi, potekajo alergijske reakcije v telesu na\u010deloma vselej po enakem vzorcu. Zato je tudi razumljivo, da imamo zdravila, t.i. anti-alergike, ki bla\u017eijo te\u017eave pri razli\u010dnih oblikah alergije.<\/p><p>Anti-histaminiki so zelo u\u010dinkovita skupina protialergijskih zdravil. Pomembna slaba stran starej\u0161ih anti-histaminikov je stranski u\u010dinek, ki povzro\u010da utrujenost in zaspanost. Na podlagi nove u\u010dinkovine je uspelo medicinskim raziskovalcem konec 70. let razviti novo generacijo anti-histaminikov, ki niso ve\u010d povzro\u010dali utrujenosti in zaspanosti in so bili prav tako u\u010dinkoviti. Tako novej\u0161e antihistaminike odlikuje dobra u\u010dinkovitost, bolniki pa jih odli\u010dno prena\u0161ajo, ker ne povzro\u010dajo zaspanosti. Kljub temu raziskovalci \u0161e naprej razvijajo u\u010dinkovine in zdravila za alergijo, ki bodo \u0161e primernej\u0161a za bolnike.<\/p><p>Na\u010deloma se morajo alergiki ogibati snovem, ki povzro\u010dajo alergijo. \u010ce to ni mogo\u010de, je treba redno jemati anti-histaminike, zdravila, ki prepre\u010dijo delovanje histamina in vam jih je predpisal zdravnik. Z rednim jemanjem med celo sezono cvetenja, \u010de imate seneni nahod, torej tudi ob de\u017eevnih ali hladnej\u0161ih dnevih, bo zdravilo lahko najbolje u\u010dinkovalo in prepre\u010devalo pojavljanje hudih simptomov v \u010dasu, ko ste alergenu mo\u010dneje izpostavljeni. Preden vam bo zdravnik svetoval jemanje anti-histaminika, pa se z njim posvetujte o tem, ali predpisano zdravilo morebiti povzro\u010da zaspanost in omoti\u010dnost. \u017de \u010disto vsakdanja opravila, kot je vo\u017enja avtomobila ali upravljanje z delovnimi stroji, namre\u010d od vsakogar zahtevajo zbranost in predvsem dober reakcijski \u010das. Zdravniku tudi zaupajte, katera druga zdravila so\u010dasno prejemate, saj lahko le ta spodbudijo ali zmanj\u0161ajo delovanje nekateri, predvsem starej\u0161ih anti-histaminikov, v huj\u0161ih primerih pa zaradi teh neljubih interakcij lahko pride do motenj v delovanju srca.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2452\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"2\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2452\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Imunoterapija proti pr\u0161icam<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2452\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"2\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2452\"><h3>Vpra\u0161anja&#8230;<\/h3><p><strong>Kak\u0161na je razlika med obi\u010dajno farmakoterapijo z zdravili in desenzbilizacijsko terapijo?<\/strong><\/p><p>Z obi\u010dajnimi zdravili lahko u\u010dinkovito in hitro laj\u0161amo simptome alergije, vendar se le-ti ponovno pojavijo, takoj ko bolnik preneha jemati zdravilo. Specifi\u010dna imunoterapija pa je edina vrsta zdravljenja, ki alergijsko bolezen napade na njenem izviru. Tudi njeni u\u010dinki trajajo \u0161e dolgo po koncu zdravljenja.<\/p><p><strong>Kak\u0161ne alergije lahko zdravimo s specifi\u010dno imunoterapijo?<\/strong><\/p><p>Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je odobrila zdravljenje alergijskega rinitisa in alergijske astme zaradi preob\u010dutljivosti na hi\u0161no pr\u0161ico, cvetni prah, plesni in \u017eivalski prhljaj.<\/p><p><strong>Kdo se lahko zdravi s specifi\u010dno imunoterapijo?<\/strong><\/p><p>Specifi\u010dna imunoterapija je indicirana tako za otroke kot za odrasle.<\/p><p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/imuno5.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><h3>Ste alergi\u010dni?<\/h3><p>Alergija je pogosto bolj resna bolezen kot se nam zdi na prvi pogled. V veliki meri lahko vpliva na kakovost \u017eivljenja in se pri nekaterih bolnikih postopoma poslab\u0161uje. \u201cAlergijski rinitis \u0161tejemo med dejavnike tveganja za nastanek astme.\u201d\u00a0<em>(sklep iz poro\u010dila o strokovni delavnici ARIA, ki smo jo organizirali v sodelovanju s SZO\/WHO)<\/em><\/p><blockquote>Zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje alergije bolniku omogo\u010data udobno bivanje v doma\u010dem okolju.<\/blockquote><p>Specifi\u010dna imunoterapija, kombinirana z izogibanjem alergenu in farmakoterapijo, je najbolj\u0161i pristop k zdravljenju alergije.<\/p><p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/imuno4.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><h3>Zakaj je smiselno zdravljenje s specifi\u010dno imunoterapijo?<\/h3><p><strong>Alergija je posledica pretirane reakcije \u010dlove\u0161kega imunskega sistema<\/strong>\u00a0na specifi\u010dne snovi (alergene) npr. cvetni prah, hi\u0161ne pr\u0161ice ali \u017eivalski prhljaj, ki obi\u010dajno ne povzro\u010dajo te\u017eav pri \u010dloveku in jih ve\u010dina ljudi dobro prena\u0161a.<\/p><p>Desenzibilizacijaje poseben na\u010din zdravljenja. Imenujemo jo tudi specifi\u010dna imunoterapija in je edina vrsta zdravljenja, ki\u00a0<strong>deluje neposredno na imunski sistem<\/strong>\u00a0ter tako zmanj\u0161uje imunski odziv alergi\u010dnega \u010dloveka na stik s spro\u017eilnim alergenom.<\/p><p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/imuno3.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><p>To zdravljenje vam bo omogo\u010dilo, da:<\/p><ul><li>zmanj\u0161ate ali odpravite svoje alergijske simptome,<\/li><li>zmanj\u0161ate potrebno koli\u010dino zdravil za simptomatsko terapijo ali popolnoma prenehate z njihovo uporabo (lokalni kortikosteroidi, antihistaminiki, zaviralci adrenergi\u010dnih receptorjev beta-2 z dolgotrajnim delovanjem ipd.) \u017ee v prvem letu zdravljenja,<\/li><li>prepre\u010dujete pojav novih alergij,<\/li><li>ustavite poslab\u0161evanje alergijskega rinitisa, da ne bi napredoval do polno izra\u017eene astme.<\/li><\/ul><p>Zelo pomembno je tudi,\u00a0<strong>da se u\u010dinek specifi\u010dne imunoterapije ohrani \u0161e po prenehanju zdravljenja<\/strong>\u00a0(dolgotrajno u\u010dinkovanje zdravila zdravila).<\/p><p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/imuno2.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><p>Specifi\u010dna imunoterapija je zdravljenje, ki ga predpi\u0161e zdravnik glede na bolnikov zna\u010dilen vzorec alergijskega odzivanja. Tako lahko zdravljenje natan\u010dno prilagodimo posameznemu bolniku.<\/p><h3>Kako deluje?<\/h3><p>Specifi\u010dna imunoterapija je poseben program cepljenja, s\u00a0<strong>katerim sku\u0161amo alergi\u010dnega bolnika narediti manj ob\u010dutljivega (t.j. ga desenzibilizirati) za snov, na katero je alergi\u010den<\/strong>. To terapijo izvajamo v dveh fazah:<\/p><h4>Diagnoza: Ugotavljanje spro\u017eilnega alergena oz. alergenov.<\/h4><p>Bolnik se najprej posvetuje z zdravnikom, ki ga temeljito izpra\u0161a o njegovem splo\u0161nem zdravstvenem stanju. Temu sledijo bolj specifi\u010dna vpra\u0161anja v zvezi z alergijo,\u00a0<strong>na podlagi katerih zdravnik izbere ustrezne alergene za testiranje<\/strong>.<\/p><p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/imuno1.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><p>Po pogovoru z bolnikom zdravnik opravi \u0161e ustrezne ko\u017ene vbodne teste. Na podlaket ali na hrbet bolnika nakaplja po eno kapljico vsakega alergena, s katerim \u017eeli opraviti testiranje, in z iglo prebode povrhnjico ko\u017ee (epidermis) skozi to kapljico. \u010ce je bolnik alergi\u010den za testirano snov, nastane na tem mestu mehur\u010dek s pordelo okolico, podobno kot pri piku komarja. Ta na\u010din testiranja je\u00a0<strong>hiter in nebole\u010d<\/strong>.<\/p><p>Za ugotavljanje snovi, na katere je bolnik alergi\u010den, pa lahko opravimo tudi krvne preiskave.<\/p><h4>Zdravljenje: Sprememba imunskega odziva.<\/h4><p>Alergensko cepivo izbere zdravnik na podlagi izvida diagnosti\u010dnih preiskav. V za\u010detni fazi izvajamo zdravljenje z vedno ve\u010djimi odmerki cepiva,\u00a0<strong>potem pa bolnik \u0161e najmanj 3 leta prejema vzdr\u017eevalne odmerke, da bi zagotovili stalno toleranco za alergen(e).<\/strong><\/p><h3>Na\u010dini uporabe<\/h3><h4>Sublingvalna uporaba:<\/h4><p><img decoding=\"async\" class=\"pull-right\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/imuno7.jpg\" alt=\"\" \/>Zdravilo lahko bolnik jemlje doma, in sicer pred zajtrkom. Raztopino alergena si nakaplja pod jezik s posebno majhno \u010drpalko. Kapljice mora dr\u017eati pod jezikom dve minuti, potem jih lahko pogoltne.<\/p><h4>Subkutana uporaba:<\/h4><p><img decoding=\"async\" class=\"pull-right\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/imuno6.jpg\" alt=\"\" \/>Zdravljenje izvaja zdravnik v ambulanti. Na za\u010detku bolniku vbrizgava zdravilo\u00a0<strong>enkrat na teden<\/strong>, vsaki\u010d v ve\u010djem odmerku, potem pa bolnik prejema injekcije\u00a0<strong>enkrat na mesec<\/strong>\u00a0za vzdr\u017eevalno terapijo.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-4b6065e elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"4b6065e\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-4d7754b\" data-id=\"4d7754b\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-fc98c70 elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"fc98c70\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"obolenja\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-bd74817 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"bd74817\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">5. OBOLENJA NOSNE SLUZNICE<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-c56f157 elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"c56f157\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2071\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2071\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\"><\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2071\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2071\"><h3>FUNKCIJA NOSU:<\/h3><p>Nos je pomemben za plju\u010da, enako kot je ve\u017ea za dnevni prostor; \u010de ve\u017ee ni, je dnevna soba poleti pretopla, pozimi pa premrzla.<\/p><p>Nos s sinusi, ki ga obdajajo, vdihani zrak segreje, navla\u017ei in o\u010disti prahu in mikroorganizmov.<\/p><p>\u010ce je nos prete\u017eno zaprt \u00a0tudi, ko nismo nahodni in predvsem pono\u010di, prehaja v plju\u010da preko ust neustrezno pripravljen zrak. Podnevi si \u0161e nekako pomagamo in se trudimo z dihanjem skozi nos, pono\u010di pa se v snu taki ljudje prepustijo dihanju skozi usta.<\/p><p>Taki bolnik imajo zato pogosto vnete mandeljne, \u017erelo, grlo, sapnik, bronhije, zbolevajo za plju\u010dnicami, obstruktivno apnejo v spanju ali astmo.<\/p><h3>NAJPOGOSTEJ\u0160I VZROKI ZA ZAMA\u0160EN NOS SO:<\/h3><ul><li style=\"list-style-type: none;\"><ul><li>kroni\u010dno vnetje kot posledica deviacije nosnega pretina, polipov, obolenja zob, deformiranih sinusov\u2026<\/li><li>alergije, predvsem na celoletne alergene (pr\u0161ice, dlaka psa in ma\u010dke, perje<\/li><\/ul><\/li><\/ul><p>papig ali pri profesionalni izpostavljenosti, npr. pek-moka?),<\/p><ul><li>pomanjkanje vitaminov, hormonske spremembe,<\/li><li>neustrezno okolje: plini, kemikalije, prah, kajenje, delo v hladilnicah\u2026<\/li><li>po\u0161kodbe in ostalo.<\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>KAK\u0160NI SO ZNAKI KRONI\u010cNO OBOLELEGA NOSU:<\/h3><p>Najpogosteje se pojavlja nosni izcedek, kot, da bi bili stalno nahodni. Izcedek je najve\u010dkrat voden ali belo-rumen. Predvsem pono\u010di lahko izcedek zateka v grlo in povzro\u010da mote\u010d ka\u0161elj, zjutraj ob prebujanju pa izka\u0161ljevanje zasu\u0161ene sluzi. Ker sta nosna prehoda pono\u010di ve\u010dkrat zaprta, se taki ljudje pono\u010di zbujajo s suhimi usti, zjutraj pa imajo ob\u010dutek hrapavosti v \u017erelu in cmok v grlu. Pri dolgotrajnem vnetju nosne sluznice se lahko postopno izgubi ob\u010dutek vonja, ote\u017eeno se izena\u010duje sluh (podobno kot pri hitrem dvigu npr. v dvigalu), predvsem pozimi pa se pojavlja prekomerno solzenje. Pojavlja se lahko redno smr\u010danje ali celo prenehanje dihanja med spanjem, t.i. apneje v spanju. Na te najpogosteje opozori partner smr\u010da\u010da. Ve\u010dkrat se lahko pojavljajo \u010delni glavoboli, ob\u010dutek ti\u0161\u010danja v obraznem delu glave, obolenja in vnetja sinusov.<\/p><p>Ko se pojavi kroni\u010dni ka\u0161elj, ob\u010dutek utesnjenosti v prsnem ko\u0161u ter zadihanost ob naporu ali \u0161portu, je astma \u017ee na obzorju.<\/p><h3>KAJ VAM PREDLAGAMO:<\/h3><p>\u010ce imate pono\u010di kroni\u010dno in prete\u017eno zaprt nos obi\u0161\u010dite va\u0161ega osebnega zdravnika in mu poto\u017eite o svojih te\u017eavah. Verjetno vas bo glede na klini\u010dno simptomatiko napotil k specialistu za nos (specialistu ORL), za plju\u010dne bolezni in alergijo (pulmologu), za smr\u010danje in motnje dihanja pa specializiranemu strokovnjaku (pulmologu ali nevrologu).<\/p><p>Poleg pregleda je ve\u010dkrat potrebno opraviti ko\u017eno testiranje na alergije, rentgenski posnetek nosu in sinusov, nazoskopijo za izklju\u010ditev anatomskih sprememb, \u00a0preiskave plju\u010dne funkcije in provokacijske teste za izklju\u010ditev sovpadajo\u010de astme ter poligrafijo spanja za izklju\u010diev obstruktivne apneje v spanju.<\/p><p>Smr\u010danje in prenehanje dihanja med spanjem je ve\u010dkrat povezano z motenim dihanjem skozi nos in ima zelo hude dolgoro\u010dne posledice na telo. Diagnosti\u010dni postopek je opisan na povezavi\u00a0<a href=\"http:\/\/www.apneja.si\/\" target=\"_blank&quot;\">www.apneja.si<\/a>.<\/p><h3>KAJ LAHKO NAREDITE SAMI?<\/h3><ul><li>Izogibajte se onesna\u017eenem okolju.<\/li><li>Ne kadite. Tudi pasivno kajenje je \u0161kodljivo.<\/li><li>Priporo\u010dljiva je redna higiena nosnih hodnikov.<\/li><li>Najve\u010dkrat pomaga redno vla\u017eenje nosnih hodnikov s slano vodo (fiziolo\u0161ka raztopina).<\/li><li>\u010ce imate predpisane steroidne pr\u0161ilke za nos, jih ne prenehajte jemati ob prvemu izbolj\u0161anju. Posvetujte se z zdravnikom.<\/li><li>Izogibajte se alergenom, \u010de ste alergi\u010dni. Ob pri\u010detku simptomatike s kihanjem, nosnim izcedkom, \u0161\u010demenjem v o\u010deh in ka\u0161lju, uporabljajte zdravila, ki vam jih predpi\u0161e zdravnik: antihistaminike, nosna pr\u0161ila.<\/li><li>\u010ce redno smr\u010dite ter se zbujate zjutraj utrujeni, izpolnite vpra\u0161alnik o motnjah spanja (ESS vpra\u0161alnik) , ki je tudi na povezavi www.apneja.si oz. www.pnevmolog.si in ga poka\u017eite osebnemu zdravniku.<\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>SIMPTOMI KRONI\u010cNO VNETE NOSNE SLUZNICE?<\/h3><ul><li>Nezmo\u017enost dihanja skozi nos, predvsem pono\u010di<\/li><li>Nosni izcedek ali zatekanje sluzi iz nosnih hodnikov in sinusov v grlo<\/li><li>Pogosta vnetja sinusov<\/li><li>Zbujanje zjutraj z zasu\u0161enim \u017erelom in ob\u010dutek cmoka v grlu<\/li><li>Jutranje izka\u0161ljevanje<\/li><li>Smr\u010danje in\/ali prenehanje dihanja pono\u010di (apneja)<\/li><li>Nekakovosten spanec s pogostim prebujanjem<\/li><li>Izguba zaznavanja vonjav<\/li><li>Te\u017eje izena\u010devanje pritiska v u\u0161esih<\/li><li>Prekomerno solzenje<\/li><li>Obrazna bole\u010dina in ob\u010dutek polnosti v sinusih<\/li><li>Pogoste krvavitve iz nosu ali smrde\u010de vonjave<\/li><\/ul><p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/nosss.jpg\" alt=\"\" width=\"290\" height=\"105\" \/>\u00a0<\/p><blockquote><p><strong>Recept za slano vodo za vla\u017eenje nosnih hodnikov: zavrite 1 liter vode iz pipe, dodate 1 malo \u017eli\u010dko kuhinjske soli, raztopino ohladite \u2026 to je to! Predvsem pred spanjem si ne pozabite izdatno navla\u017eiti nosne hodnike s slano vodo!<\/strong><\/p><\/blockquote><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4b219cd elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"4b219cd\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.10.1 - 17-01-2023 *\/\n.elementor-widget-text-editor.elementor-drop-cap-view-stacked .elementor-drop-cap{background-color:#818a91;color:#fff}.elementor-widget-text-editor.elementor-drop-cap-view-framed .elementor-drop-cap{color:#818a91;border:3px solid;background-color:transparent}.elementor-widget-text-editor:not(.elementor-drop-cap-view-default) .elementor-drop-cap{margin-top:8px}.elementor-widget-text-editor:not(.elementor-drop-cap-view-default) .elementor-drop-cap-letter{width:1em;height:1em}.elementor-widget-text-editor .elementor-drop-cap{float:left;text-align:center;line-height:1;font-size:50px}.elementor-widget-text-editor .elementor-drop-cap-letter{display:inline-block}<\/style>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-a0806d4 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"a0806d4\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-51f4067\" data-id=\"51f4067\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-20ea32c elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"20ea32c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"bronhi\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e48bc82 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"e48bc82\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">6. KAJ SO BRONHIEKTAZIJE?<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-85d74e3 elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"85d74e3\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-1401\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-1401\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\"><\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-1401\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-1401\"><p>Bronhiektazije so kroni\u010dno nepopravljivo stanje z nenormalno raz\u0161iritvijo velikih dihalnih poti ter njihovo strukturno in funkcijsko spremenjeno steno, kar ote\u017euje izlo\u010danje sluzi iz dihal. Bronhiektazije so najpogosteje posledica ponavljajo\u010dih se akutnih in kroni\u010dnih oku\u017eb dihal, nezdravljene astme s pogostimi poslab\u0161anji, kroni\u010dne obstruktivne plju\u010dne bolezni (KOPB), gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB), tujka v dihalih ter dolo\u010denih genskih in avtoimunskih bolezni, v preteklosti pa predvsem zaradi stanja po preboleli tuberkulozi.<\/p><p>Glavna te\u017eava bolnikov z bronhiektazijami je kroni\u010dni ka\u0161elj in pove\u010dano nastajanje sluzi. Raz\u0161iritve bronhov in okvarjena stena dihalnih poti ote\u017eujejo izka\u0161ljevanje sluzi iz dihal. Pove\u010dana tvorba sluzi in ote\u017eeno izka\u0161ljevanje lahko povzro\u010data pogostej\u0161a bakterijska vnetja v dihalih, ki \u0161e nadalje okvarjajo dihalno pot in tako ustvarjajo za\u010daran krog.<\/p><p>Ta knji\u017eica je namenjena predvsem bolnikom z bronhiektazijami in tudi drugim bolnikom, ki zaradi narave svoje bolezni potrebujejo vzdr\u017eevano toaleto dihal. Knji\u017eica vsebuje osnovna priporo\u010dila o primernem bivalnem okolju, telesni vadbi in uporabi elektri\u010dnega inhalatorja (nebulizatorja); opisuje postopke in tehnike \u010di\u0161\u010denja dihalnih poti, s katerimi je mogo\u010de zmanj\u0161ati koli\u010dino sluzi v dihalih, kar zmanj\u0161a pogostnost poslab\u0161anj ter skraj\u0161a prebolevanje vnetij dihal.<\/p><p>Priporo\u010damo, naj vas opisanih tehnik in uporabe pripomo\u010dkov nau\u010dijo ustrezno usposobljeni fizioterapevti in tudi preverijo va\u0161e predhodno znanje o izvajanju tehnik \u010di\u0161\u010denja dihalnih poti.<\/p><h2>1. ZAGOTAVLJANJE IN VZDR\u017dEVANJE PRIMERNEGA BIVALNEGA OKOLJA TER ZADOSTNEGA VNOSA TEKO\u010cIN<\/h2><h4>Priporo\u010dila:<\/h4><p>1. Zrak v va\u0161ih bivalnih prostorih naj bo primerno ogret (20\u00b0C do 22\u00b0C) in vla\u017een (45% do 55%). Bodite pozorni, da prostori ne bi postali \u010dezmerno vla\u017eni in topli (predvsem kopalnica in kuhinja), kar bi lahko povzro\u010dilo razrast plesni, ki so za va\u0161a dihala lahko nevarne in \u0161kodljive. V spalnici naj bo temperatura zraka nekoliko ni\u017eja (okrog 18\u00b0C). Predlagamo (\u010de je izvedljivo), da bivalne prostore ustrezno klimatizirate. Obenem vas opozarjamo: ne pretiravajte s hlajenjem ali su\u0161enjem zraka, ker bi tako lahko dosegli nasprotne, ne\u017eelene u\u010dinke (suh dra\u017ee\u010d ka\u0161elj). Pomembno je tudi, da bivalne prostore ustrezno prezra\u010dite vsaj dvakrat na dan<\/p><p>2. V \u010dasu neugodnih vremenskih razmer ni priporo\u010dljivo zapu\u0161\u010danje bivali\u0161\u010da v \u010dasu najve\u010dje vremenske obremenitve. Tako se v poletni vro\u010dini gibajte na prostem le zelo zgodaj zjutraj in zelo pozno popoldne. Pozimi izberite primeren dnevni \u010das, ko je zunaj najtopleje in je ozra\u010dje brez dimaste onesna\u017eene megle. \u010ce imate mo\u017enost, se v zimskem obdobju za nekaj dni odpeljite iz onesna\u017eenih mestnih sredi\u0161\u010d v klimatsko ugodnej\u0161a mesta (v priobalnem obmo\u010dju ali kraje z dnevno temperaturo vi\u0161jo od 5\u00b0C).<\/p><p>3. Dnevno popijte dovolj teko\u010din, vendar ne pretiravajte. \u010ce imate omejitev pitja teko\u010din, se ravnajte po nasvetu va\u0161ega zdravnika. Pijte kakovostne pija\u010de (vodo, ki naj ne bo premrzla, nesladkan topel \u010daj&#8230;). Pomembno je izogibanje pija\u010dam z dodanim ogljikovim dioksidom (torej gaziranim), ker lahko povzro\u010dajo te\u017eave v smislu napenjanja in spahovanja. Pijte v majhnih koli\u010dinah preko celega dneva.<\/p><p><strong>Poudarki:<\/strong><\/p><ul><li>Vzdr\u017eujte primerno temperaturo in vla\u017enost bivalnih prostorov,<\/li><li>skrbite za zadostno in primerno hidracijo,<\/li><li>prilagajajte vsakodnevne telesne dejavnosti trenutnim vremenskim razmeram.<\/li><\/ul><h2>2. VNOS ZDRAVILNIH U\u010cINKOVIN IN VLA\u017dENJE DIHALNIH POTI Z NEBULIZATORJEM<\/h2><div><p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/image\/bron-25.jpg\" alt=\"...\" \/><\/p><div><p>Elektri\u010dni inhalator &#8211; nebulizator<\/p><\/div><\/div><p>\u010ce vam je zdravnik predpisal prenosni elektri\u010dni inhalator (nebulizator), s katerim boste doma prejemali zdravilo v obliki inhalacije, se pred njegovo uporabo posvetujte z ustrezno usposobljenim fizioterapevtom. Nau\u010dil vas bo pravilno uporabljati inhalator ter z vami razre\u0161il morebitne nejasnosti o izvajanju inhalacij. Na ta na\u010din vne\u0161ene zdravilne u\u010dinkovine vam bodo pomagale razred\u010diti sluz, da jo boste z ustreznimi tehnikami lahko u\u010dinkovito izka\u0161ljali. Pomembno je, da se nau\u010dite inhalator pravilno uporabljati in da z njim dosledno in redno inhalirate zdravilo po navodilih zdravnika. Le tako bo predpisano zdravljenje tudi u\u010dinkovito.<\/p><p>Za la\u017eje razumevanje vam predstavljamo osnove delovanja nebulizatorja. Elektri\u010dni inhalator deluje tako, da v plju\u010da dovaja zdravilne u\u010dinkovine, ki bodisi pomagajo prepre\u010diti zo\u017eitev dihalne poti (bronhodilatatorji) bodisi razred\u010diti sluz (hipertoni\u010dna raztopina), da jo la\u017eje izka\u0161ljate. Razpr\u0161evanje zdravilne raztopine poteka v manj\u0161i plasti\u010dni posodici, skozi katero prehaja zrak pod pritiskom. Nastali aerosol boste inhalirali skozi masko. Raztopino zdravila za inhaliranje (vdihavanje) pripravite s sterilno fiziolo\u0161ko raztopino po zdravnikovem navodilu. Pri vdihavanju z nebulizatorji boste nadzorovano vdihavali aerosol skozi masko, dokler ne bo posodica z raztopino skoraj prazna. Bodite pozorni na pravilno namestitev maske med vdihavanjem in na \u010di\u0161\u010denje naprave po vsaki uporabi.<\/p><p>Prednosti neposrednega vna\u0161anja zdravil v dihala z vdihovalnikom so:<\/p><ul><li>lokalno delovanje,<\/li><li>takoj\u0161nji u\u010dinek,<\/li><li>ve\u010dja u\u010dinkovitost zdravila kljub manj\u0161emu odmerku,<\/li><li>manj\u0161i sistemski stranski u\u010dinki.<\/li><\/ul><p><strong>Poudarki:<\/strong><\/p><ul><li>nau\u010dite se pravilno uporabljati napravo in pripraviti raztopine zanjo,<\/li><li>upo\u0161tevajte zdravnikova navodila o razmerju zdravilnih u\u010dinkovin in pogostnosti uporabe,<\/li><li>po vsaki uporabi masko in posodico za zdravilno raztopino o\u010distite.<\/li><\/ul><h2>3. TEHNIKE MOBILIZACIJE SLUZI PRI BRONHIEKTAZIJAH<\/h2><h4>Tehnike mobilizacije sluzi iz malih dihalnih poti:<\/h4><ul><li>polo\u017eajna drena\u017ea prsnega ko\u0161a,<\/li><li>perkusija\/\u00abclapping\u00ab<\/li><li>ro\u010dna vibracija prsnega ko\u0161a,<\/li><li>mehani\u010dna vibracija prsnega ko\u0161a,<\/li><li>avtogena drena\u017ea,<\/li><li>aktivni cikel dihanja.<\/li><\/ul><h4>3.1. POLO\u017dAJNA DRENA\u017dA PRSNEGA KO\u0160A<\/h4><p>S polo\u017eajno drena\u017eo prsnega ko\u0161a posku\u0161amo z gravitacijsko silo premakniti sluz iz prizadetih delov plju\u010d, da bi lahko pre\u0161la v ve\u010dje dihalne poti, od koder jo je la\u017ee izka\u0161ljati. Fizioterapevt bo izbral za vas najprimernej\u0161i polo\u017eaj glede na prizadete predele plju\u010d, kjer je prisotna sluz, in vas nau\u010dil, kako se sami namestite v tak polo\u017eaj.<\/p><p>U\u010dinkovitost mobilizacije sluzi se pove\u010da s so\u010dasno izvedbo dodatnih tehnik zunanje manipulacije prsnega ko\u0161a v polo\u017eajni drena\u017ei (ro\u010dna ali mehani\u010dna vibracija, perkusija).<\/p><div><p>\u00a0<\/p><div><h4>3.2. PERKUSIJA\/&#8221;CLAPPING&#8221;<\/h4><\/div><\/div><p>Fizioterapevt ali priu\u010deni svojec bo s \u010da\u0161asto oblikovano dlanjo izmeni\u010dno udarjal po steni prsnega ko\u0161a. S to metodo prena\u0161amo mehani\u010dno energijo s prsnega ko\u0161a na plju\u010da, kar posledi\u010dno omogo\u010di rahljanje in odlepljanje \u010depkov sluzi v malih dihalnih poteh.<\/p><p>Perkusijo je mogo\u010de izvajati tudi z gumijastim pripomo\u010dkom v obliki \u010da\u0161ice (Palm cup percussor\u00ae), ki na podoben na\u010din izrablja nastali vakuumski prostor med prsnim ko\u0161em in pripomo\u010dkom.<\/p><div><p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/image\/bron-35.jpg\" alt=\"...\" \/><\/p><div><p>\u010ca\u0161asto oblikovana dlan in primer izvajanja perkusije.rimer izvajanja perkusije<\/p><\/div><\/div><div><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/image\/bron-38.jpg\" alt=\"...\" \/><\/div><h4>3.3. TEHNIKA RO\u010cNE VIBRACIJE PRSNEGA KO\u0160A<\/h4><p>To je ro\u010dna oscilacijska tehnika, ki s kratkimi prekinitvami deluje na prsni ko\u0161 med izdihom. Bolnik vdahne skozi nos, nato mu med izdihom skozi priprta usta fi zioterapevt z rokami rahlo stresa prsni ko\u0161 v smeri proti velikim dihalnim potem, \u010demur sledita ka\u0161elj in olaj\u0161ano izka\u0161ljevanje.<\/p><h4>3.4. TEHNIKA MEHANI\u010cNE VIBRACIJE PRSNEGA KO\u0160A<\/h4><p>Izvajamo jo z mehani\u010dnimi pripomo\u010dki (posebnimi masa\u017enimi aparati, ki se od klasi\u010dnih masa\u017enih aparatov pomembno razlikujejo) za mobilizacijo sluzi iz manj\u0161ih dihalnih poti proti velikim dihalnim potem. \u010ce vam je zdravnik predpisal mehani\u010dno vibracijsko napravo, je za pravilno uporabo nujno, da se (skupaj s svojcem, ki bo tehniko izvajal) oglasite pri ustrezno usposobljenem fizioterapevtu.<\/p><div><p>\u00a0<\/p><div><p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/image\/bron-40.jpg\" alt=\"...\" \/><\/p><\/div><\/div><div><div><p>Vibracijski mehanski pripomo\u010dek<\/p><\/div><\/div><h4>3.5. AVTOGENA DRENA\u017dA<\/h4><p>Avtogena drena\u017ea je tehnika nadzorovanega dihanja, ki pomaga odstraniti odve\u010dno sluz iz razli\u010dnih predelov plju\u010d. To tehniko dihanja lahko izvajate sami, brez dodatnih pripomo\u010dkov. Potrebni pa sta koncentracija in samodisciplina pri u\u010denju in izvajanju te tehnike. Avtogeno drena\u017eo sestavljajo tri faze: odlepljanje sluzi iz malih dihalnih poti, kopi\u010denje sluzi v srednjih dihalnih poteh in odstranitev sluzi (s ka\u0161ljem ali z metodo \u00bbhuffinga\u00ab) iz velikih dihalnih poti.<\/p><p>Za izvajanje tehnike se namestite v udoben sede\u010d ali polsede\u010d polo\u017eaj, poskusite \u010dim bolj sprostiti ramena, roke in vrat (nadzor nad dihanjem). Dlani polo\u017eite na trebuh, tako da boste ob\u010dutili rahlo premikanje trebuha zaradi dihanja (med vdihom se trebuh ne\u017eno izbo\u010di navzven, med izdihom pa povrne v prvotni polo\u017eaj).<\/p><h5>1. FAZA<\/h5><p>Najprej izdihnite, kolikor zmorete, in nato normalno vdihnite (zajamite zmerno oziroma malo sape). Zadr\u017eite vdih 3 do 4 sekunde in nato ponovno popolnoma (hitro, a ne pospe\u0161eno) izdihnite skozi priprte ustnice. Proti koncu izdiha si dodatno pomagajte \u0161e s stiskanjem trebu\u0161nih mi\u0161ic. Dihanje boste ob\u010dutili v spodnjem delu prsnega ko\u0161a. Ko boste nato zasli\u0161ali ali zaznali nekoliko glasnej\u0161e premikanje sluzi ali pa po nekaj vdihih in izdihih, nadaljujte z drugo fazo.<\/p><h5>2. FAZA<\/h5><p>Vdihnite nekoliko globlje, vdih zadr\u017eite 3 do 4 sekunde in nato ponovno popolnoma (hitro, a ne pospe\u0161eno) izdihnite skozi priprte ustnice. Dihanje boste \u010dutili v srednjem delu prsnega ko\u0161a. Ko bo premikanje sluzi postalo manj sli\u0161no oziroma po nekaj vdihih in izdihih, nadaljujte z naslednjo fazo.<\/p><h5>3. FAZA<\/h5><p>Vdihnite po\u010dasi in globoko, kolikor zmorete, in zadr\u017eite vdih 3 do 4 sekunde. Izdihnite z odprtimi usti podobno kot pri zehanju.<\/p><p>\u010ce se v prvi ali drugi fazi pojavi potreba po ka\u0161lju, se ji posku\u0161ajte upreti in ka\u0161elj zadr\u017eati. Med posameznimi cikli lahko, zato da bi se spo\u010dili, uporabite tehniko nadzora nad dihanjem. Z izvajanjem avtogene drena\u017ee vztrajajte toliko \u010dasa, da boste za\u010dutili \u010dista plju\u010da oziroma dokler ne boste postali preutrujeni. Ko boste na koncu tretje faze za\u010dutili prisotnost sluzi v velikih dihalnih poteh, jo odstranite z dvema do tremi \u00bbhuffi \u00ab ali s ka\u0161ljem.<\/p><h4>3.6. AKTIVNI CIKEL DIHANJA<\/h4><p>Aktivni cikel dihanja je tehnika, ki pomaga odstraniti odve\u010dno sluz iz plju\u010d. Njeno izvajanje sestavljajo tri faze: nadzor nad dihanjem, \u0161irjenje prsnega ko\u0161a in pospe\u0161en\/forsiran izdih (tehnika \u00bbhuffinga\u00ab).<\/p><p>Tehniko lahko izvajate sede ali v legi za izvajanje polo\u017eajne drena\u017ee (polo\u017eaj izberite glede na mesto najbolj prizadetih delov plju\u010d), \u010de ste bili z ustreznim polo\u017eajem \u017ee prej seznanjeni.<\/p><p>Po namestitvi v udoben polo\u017eaj, poskusite \u010dim bolj sprostiti ramena, roke in vrat (nadzor nad dihanjem). Nato za\u010dnite umirjeno trebu\u0161no dihati, dokler ne \u010dutite sprostitve in mirnega dihanja (5 do 10 sekund). Nadaljujete s 3 do 4 globokimi vdihi (kolikor zmorete), katerim sledi spro\u0161\u010den, pasiven izdih. Obe fazi se medsebojno izmenjujeta, nato sledi pospe\u0161en izdih. Med pospe\u0161enim izdihom sku\u0161ajte sluz odstraniti z enim do dvema \u00bbhuff oma\u00ab. V fazi globokih vdihov lahko so\u010dasno s tehniko aktivnega cikla dihanja uporabimo tudi druge fi zioterapevtske metode (kot sta perkusija in vibracija), ki pomagajo pri izka\u0161ljevanju<\/p><p>Potek aktivnega cikla dihanja vsebuje:<\/p><ul><li>nadzor nad dihanjem,<\/li><li>trebu\u0161no dihanje pri normalnih plju\u010dnih volumnih,<\/li><li>3 do 4 globoke vdihe s prsnim ko\u0161em,<\/li><li>trebu\u0161no dihanje,<\/li><li>3 do 4 globoke vdihe s prsnim ko\u0161em,<\/li><li>1 do 2 \u00bbhuffa\u00ab,<\/li><li>nadzor nad dihanjem.<\/li><\/ul><p>Celoten cikel dihanja ponovite enkrat do dvakrat (glede na viskoznost in koli\u010dino sluzi).<\/p><p>Tehnik polo\u017eajne drena\u017ee, perkusije in ro\u010dne ali mehanske vibracije prsnega ko\u0161a ne uporabljamo pri Vibracijski mehanski pripomo\u010dek. stanjih, kot so: huda osteoporoza, zlomi reber, infekcije in po\u0161kodbe ko\u017ee, sve\u017ea plju\u010dnica, vnetja poprsnice, pomembno poslab\u0161anje te\u017eke sape med izvajanjem tehnike, kri v izme\u010dku.<\/p><h4>Poudarki:<\/h4><ul><li>posvetujte se s fi zioterapevtom pri izbiri primernih tehnik mobilizacije sluzi,<\/li><li>dolo\u010dene tehnike lahko uporabljate hkrati z drugimi,<\/li><li>za u\u010dinkovitost tehnik mobilizacije sluzi sta potrebni doslednost in pravilna izvedba.<\/li><\/ul><h4>Tehnike mobilizacije sluzi iz velikih dihalnih poti:<\/h4><ul><li>ka\u0161elj,<\/li><li>\u00bbhuffi ng\u00ab,<\/li><li>uporaba pripomo\u010dkov (Acapella \u00ae, Shaker\u00ae, Flutter\u00ae)<\/li><\/ul><h4>3.7. KA\u0160ELJ<\/h4><p>S ka\u0161ljem odstranjujemo sluz iz velikih dihalnih poti. Obi\u010dajno ga izvajate na koncu preostalih tehnik \u010di\u0161\u010denja dihalnih poti. Ka\u0161lja ne spodbujajte, kadar je suh, neproduktiven ali ko je izme\u010dku prime\u0161ana kri.<\/p><h4>3.8. \u00bbHUFFING\u00ab<\/h4><p>To metodo uporabljamo za \u010di\u0161\u010denje velikih dihalnih poti.Za vas je ta metoda manj stresna in najve\u010dkrat tudi u\u010dinkovitej\u0161a od ka\u0161lja.<\/p><p>Za\u010dnite z globokim vdihom, ki mu sledi hiter, pospe\u0161en izdih z odprtimi usti (ob odprtem poklopcu) in so\u010dasni izgovorjavi \u010drke H (obenem mo\u010dno napnite trebu\u0161ne mi\u0161ice).<\/p><div><p>\u00a0<\/p><div><h4>3.9. PRIPOMO\u010cKI, KI OLAJ\u0160AJO IZKA\u0160LJEVANJE<\/h4><\/div><\/div><p>Tovrstne pripomo\u010dke svetujemo kot pomo\u010d pri vzdr\u017eevanju optimalne higiene dihalnih poti v doma\u010dem okolju, saj so namenjeni za samostojno uporabo. Zasnovani so tako, da med izdihom proizvajajo kratke, zaporedne prekinitve pretoka zraka. Tako spro\u017eijo nihanja zraka v dihalnih poteh, zaradi katerih se sluz odlepi s sten dihalnih poti in se premakne v velike dihalne poti, kjer jo je la\u017ee izka\u0161ljati. Pripomo\u010dek je namenjen za uporabo samo ene osebe, ki naj tudi skrbi za njegovo redno \u010di\u0161\u010denje in pravilno uporabo.<\/p><p>Pripomo\u010dki so namenjeni bolnikom, ki imajo te\u017eave s \u010dezmernim nastajanjem sluzi v dihalnih poteh in z ote\u017eenim izka\u0161ljevanjem. Tak\u0161na obolenja so:<\/p><ol><li>kroni\u010dna obstruktivna plju\u010dna bolezen,<\/li><li>bronhiektazije,<\/li><li>astma,<\/li><li>kroni\u010dni bronhitis,<\/li><li>cisti\u010dna fi broza.<\/li><\/ol><p>Uporaba teh pripomo\u010dkov ni dovoljena pri:<\/p><ul><li>akutnem desnostranskem sr\u010dnem popu\u0161\u010danju,<\/li><li>hemodinamski nestabilnosti,<\/li><li>ve\u010djem plevralnem izlivu,<\/li><li>pnevmotoraksu,<\/li><li>znanem poku u\u0161esnega bobni\u010da,<\/li><li>izka\u0161ljevanju sve\u017ee krvi,<\/li><li>nedavni huj\u0161i po\u0161kodbi ali operaciji obraza, ustne votline ali lobanje.<\/li><\/ul><p>Pripomo\u010dki so varni, \u010de jih pravilno uporabljate ob obolenjih, kot sta vam svetovala va\u0161 zdravnik in respiratorni fi zioterapevt. \u010ce se med njihovo uporabo pojavijo spodaj navedeni znaki, svetujemo prekinitev uporabe in posvet z va\u0161im zdravnikom ali fi zioterapevtom. Taka stanja so:<\/p><ul><li>ostra bole\u010dina v prsih in so\u010dasna kratka sapa,<\/li><li>izka\u0161ljevanje sve\u017ee krvi,<\/li><li>slabost,<\/li><li>krvavitev iz nosu.<\/li><\/ul><p>Pripomo\u010dki se medsebojno razlikujejo: glede na ceno, mo\u017enost uporabe v razli\u010dnih polo\u017eajih telesa (sede, le\u017ee)in predvsem po stopnji upora, ki ga naprava nudi. Pomen nastavitve upora postane pomemben, ko se va\u0161a osnovna bolezen poslab\u0161a in ste nekoliko bolj oslabeli. Na na\u0161em tr\u017ei\u0161\u010du je trenutno na voljo ve\u010d naprav, katere na kratko predstavljamo. Natan\u010dna navodila o njihovi uporabi so prilo\u017eena posameznemu pripomo\u010dku. Zelo pomembno je, da jih po uporabi redno o\u010distite, kot dolo\u010dajo proizvajal\u010deva navodila. Za \u010di\u0161\u010denje nikoli ne uporabljajte agresivnih \u010distilnih sredstev (ne smejo vsebovati klora niti belil) ali pomivalnega stroja.<\/p><p><strong>Gre za povzetek iz knji\u017eice &#8221; Priporo\u010dila za vzdr\u017eevanje optimalne toalete dihalnih poti za bolnike z bronhiektazijami&#8221; katere avtorji so Toma\u017e Hafner, dr med, Monike Jeruc Tan\u0161ek, dipl. fiziot.; Anje Gro\u0161elj, dipl. fiziot., Diane Tubin, dipl. fiziot. in Mateje Murnik Gregorin, dipl. fiziot. vsi iz klinike Golnik.<\/strong><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-5aea23f elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"5aea23f\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-8a79e99\" data-id=\"8a79e99\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-0a515de elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"0a515de\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"boleine\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-ca9e0e3 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"ca9e0e3\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">7. BOLE\u010cINE V HRBTENICI<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-67d8cd0 elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"67d8cd0\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-1081\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-1081\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Vaje za bolnike z bole\u010dinami v vratu<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-1081\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-1081\"><p>Bole\u010dina v vratu, ki pogosto iz\u017eareva proti rami, zatilju ali med lopatici, je najpogosteje posledica dolgotrajnih nepravilnih obremenitev vratne hrbtenice zaradi nepravilne dr\u017ee, prisilnih polo\u017eajev pri delu in stalne mi\u0161i\u010dne napetosti.<\/p><p>Zato za njeno zmanj\u0161anje in prepre\u010ditev nastanka kroni\u010dne bole\u010dine lahko najve\u010d naredi vsak sam. V pomo\u010d vam svetujemo nekaj osnovnih vaj.<\/p><h3>Splo\u0161na pravila:<\/h3><ul><li>Vaje izvajajte redno, vsak dan.<\/li><li>Vaje izvajajte sede.<\/li><li>Gibi pri vajah naj bodo gladki, in ne sunkoviti.<\/li><li>Za\u010dnite s 3-5 ponovitvami vsake vaje, nato obremenitve postopno stopnjujte.<\/li><li>Vaje izvajajte po\u010dasi, s hitrostjo, ki vam je prijetna.<\/li><li>Pri vseh vajah kon\u010dne polo\u017eaje giba zadr\u017eite par sekund.<\/li><li>Med izvajanjem vaj je lahko prisotna manj\u0161a bole\u010dina. Po zaklju\u010dku vaj mora bole\u010dina hitro izzveneti.<\/li><li>Vaje vam ne smejo povzro\u010dati ostre bole\u010dine, ki se \u0161iri v zgornji ud, mravljin\u010denja v rokah in huj\u0161e vrtoglavice.<\/li><li>Med vajami ne zadr\u017eujte diha, ampak dihajte normalno.<\/li><\/ul><p>Hitra hoja, lahen tek, plavanje (predvsem hrbtno) ve\u010dajo splo\u0161no odpornost organizma, zbolj\u0161ajo fizi\u010dno sposobnost, odpravljajo posledice stresa in posredno zmanj\u0161ujejo bole\u010dino v vratu.<\/p><h4>Vaje za izbolj\u0161anje gibljivosti in raztezne vaje<\/h4><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat1.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat dr\u017eite spro\u0161\u010deno, glejte naravnost predse. Nato potisnite glavo nazaj, ne da bi jo upognili, tako da pridejo u\u0161esa nad ramena. Z lahnim pritiskom rok na brado zve\u010dajte pomik glave nazaj.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat2.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat upognite \u010dimbolj nazaj tako, da pogledate proti stropu.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat3.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat upognite naprej, z brado se posku\u0161ajte pribli\u017eati prsnemu ko\u0161u. Roki sklenite na zatilju in izvedite dodatni pritisk tako, da za\u010dutite rahel nateg mi\u0161ic na zadnji strani vratu.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat4.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat upognite proti desni rami, kot bi se z u\u0161esom hoteli dotakniti rame, ramen ne premikajte. Z desno roko objemite glavo na levi strani in izvedite dodaten pritisk tako, da za\u010dutite rahel nateg mi\u0161ic na levi strani vratu. Enako vajo ponovite z upogibom v levo stran.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat5.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat obrnite v levo stran, kot bi hoteli pogledati preko levega ramena. Z dlanjo leve roke z dodatnim pritiskom na desno lice pove\u010dajte zasuk toliko, da za\u010dutite rahel nateg vratnih mi\u0161ic. Enako vajo ponovite z obratom glave v desno stran.<\/p><\/div><\/div><\/div><div>\u00a0<\/div><h4>Vaje za mo\u010d vratnih mi\u0161ic<\/h4><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat6.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat posku\u0161ajte upogniti naprej, z rokama na \u010delu gib prepre\u010dujte tako, da \u010dutite napetost v mi\u0161icah na sprednjem delu vratu.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat7.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat posku\u0161ajte upogniti nazaj, z rokama na zatilju gib prepre\u010dujte tako, da \u010dutite napetost v mi\u0161icah na zadnji strani vratu<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat8.png\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat posku\u0161ajte nagniti k desnemu ramenu, z desno dlanjo na desnem licu gib prepre\u010dujte tako, da \u010dutite napetost v mi\u0161icah na desni strani vratu. Enako vajo ponovite na levi strani.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat9.png\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Glavo in vrat posku\u0161ajte obrniti k desnemu ramenu, s pritiskom desne dlani na desno stran \u010dela prepre\u010dujte gib tako, da \u010dutite napetost v vratnih mi\u0161icah. Enako vajo ponovite na levi strani.<\/p><\/div><\/div><\/div><div>\u00a0<\/div><h4>Vaje za ramenski obro\u010d<\/h4><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat10.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Rameni ob globokem vdihu dvignite, zadr\u017eite in ju ob po\u010dasnem izdihu spustite navzdol.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat11.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Roki imejte ob telesu, z rameni kro\u017eite nazaj in nato naprej.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat12.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Roki imejte spu\u0161\u010deni ob telesu, ob globokem vdihu rameni potiskajte nazaj tako, da se lopatici pribli\u017eata, v mi\u0161icah na sprednjem delu prsnega ko\u0161a pa za\u010dutite rahel nateg. Ob po\u010dasnem izdihu rameni vrnite v za\u010detni polo\u017eaj.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajevrat13.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Roki odro\u010dite do vi\u0161ine ramen in komolca upognite do pravega kota, nato komolca pribli\u017eajte tako, da za\u010dutite raztezanje v mi\u0161icah med lopaticama ter aktivno delo mi\u0161ic na sprednjem delu prsnega ko\u0161a. Roki vrnite v za\u010detni polo\u017eaj in sprostite.<\/p><p><strong><span style=\"color: #ff0000;\">OPOZORILO!<\/span><\/strong><\/p><p><strong><span style=\"color: #ff0000;\">\u010ce se bole\u010dina v vratu izrazito poslab\u0161a, \u010de se pojavi ostra bole\u010dina, ki iz\u017eareva v roko, ali \u010de opazite slab\u0161o mo\u010d v mi\u0161icah rok, se \u010dimprej posvetujte s svojim zdravnikom.<\/span><\/strong><\/p><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-1082\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"2\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-1082\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Vaje za bolnike z bole\u010dinami v kri\u017eu<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-1082\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"2\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-1082\"><p>Mnogo ljudi ob\u010duti bole\u010dino v kri\u017eu vsaj enkrat v \u017eivljenju. Pogosto prvi napad mine hitro, \u017eal pa se bole\u010dine ve\u010dkrat ponavljajo in pri nekaterih preidejo v dolgotrajno in ponavljajo\u010do se te\u017eavo. Za zmanj\u0161anje bole\u010dine in prepre\u010ditev nastanka kroni\u010dne bole\u010dine lahko najve\u010d naredimo sami. V pomo\u010d vam svetujemo nekaj osnovnih vaj.<\/p><h3>Splo\u0161na pravila:<\/h3><ul><li>Vaje izvajajte redno, vsak dan.<\/li><li>Za\u010dnite s 3-5 ponovitvami vsake vaje, nato obremenitve postopno stopnjujte.<\/li><li>Gibi pri vajah naj bodo gladki, in ne sunkoviti.<\/li><li>Vaje izvajajte po\u010dasi, s hitrostjo, ki vam je prijetna.<\/li><li>Vaje vam ne smejo povzro\u010dati ostre bole\u010dine, ki se \u0161iri v spodnji ud ali mravljin\u010denja.<\/li><li>Med vajami ne zadr\u017eujte diha, ampak dihajte normalno.<\/li><\/ul><p>Poleg rednega izvajanja vaj priporo\u010damo ukvarjanje z nekaterimi \u0161portnimi dejavnostmi, ki spodbujajo telesno vzdr\u017eljivost (plavanje na hrbtu, hitra hoja, tek). Izogibati se morate vsem \u0161portom, pri katerih je treba izvajati nenadne, sunkovite gibe, in tistim, ki preobremenjujejo hrbtenico.<\/p><h4>Razbremenilni polo\u017eaji<\/h4><p>Ob akutni bole\u010dini v kri\u017eu je pomembno predvsem, da za nekaj dni razbremenite hrbtenico, kar dose\u017eete z le\u017eanjem v razbremenilnem polo\u017eaju.<\/p><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz1.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Le\u017eite na hrbtu, s podlo\u017eenim vzglavjem in koleni.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz2.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Le\u017eite na trebuhu, z rokami ob telesu, pod trebuh podlo\u017eite blazino<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz3.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Le\u017eite na boku, bole\u010da noga naj bo zgoraj, pokr\u010dite jo v kolku in kolenu ter podlo\u017eite z blazino.<\/p><\/div><\/div><\/div><div>\u00a0<\/div><h4>Sprostitev<\/h4><p>Ko huda bole\u010dina popusti, sku\u0161ajte z rednim izvajanjem vaj, skrbjo za pravilne polo\u017eaje pri delu in po\u010ditku, sprostitvijo in zmerno \u0161portno dejavnostjo prepre\u010diti neugoden, dolgotrajen in ponavljajo\u010d se potek bolezni.<\/p><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz4.png\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Pokleknite, zgornji del telesa nagnite naprej, roki iztegnite naprej, usedite se na pete in umirjeno dihajte.<\/p><\/div><\/div><\/div><div>\u00a0<\/div><h4>Raztezne vaje<\/h4><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz5.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na hrbet, nogi pokr\u010dite v kolku in kolenu. Koleni objemite z rokama in nogi pritegnite k prsnemu ko\u0161u.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz6.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na hrbet. Upognite koleno ene noge, drugo nogo iztegnite na podlago. Objemite stegno pokr\u010dene noge in nogo potisnite proti prsnemu ko\u0161u. Med izvajanjem te vaje nogi zamenjajte.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz7.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Postavite se v \u0161tirino\u017eni polo\u017eaj. Zaokro\u017eite hrbtenico, trebuh uvlecite in glavo potegnite med ramena; polo\u017eaj zadr\u017eite. Nato spustite hrbtenico mehko navzdol, glavo dvignite in raztegnite vrat.<\/p><\/div><\/div><\/div><div>\u00a0<\/div><h4>Vaje za mo\u010d<\/h4><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz8.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na hrbet, pokr\u010dite obe nogi, napnite trebu\u0161ne mi\u0161ice in pritisnite kri\u017e ob podlago. \u0160tejte do pet in nato mi\u0161ice sprostite.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajekriz9.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na hrbet, nogi pokr\u010dite. Dvignite glavo proti prsnemu ko\u0161u in ramena od tal. Kri\u017e ob tem pritisnite ob podlago. Polo\u017eaj zadr\u017eite 5 sekund, nato se vrnite v za\u010detni polo\u017eaj.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajezakriz10.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na hrbet, nogi pokr\u010dite. Dvignite medenico in stisnite zadnjico. Zadr\u017eite 5 sekund, nato se sprostite.<\/p><\/div><\/div><\/div><div>\u00a0<\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajezakriz11.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na hrbet. Eno nogo pokr\u010dite, z nasprotno roko posku\u0161ajte odriniti pokr\u010deno nogo.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajezakriz12.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na bok, spodnjo nogo pokr\u010dite. Zgornjo nogo iztegnite in jo dvigujte od tal.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajezakriz13.png\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na trebuh, roki stegnite naprej, \u010delo potisnite ob podlago. Hkrati dvignite levo roko in desno nogo. Ves \u010das glejte v tla. Polo\u017eaj zadr\u017eite 5 sekund, nato se sprostite.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajezakriz14.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Postavite se v \u0161tirino\u017eni polo\u017eaj. Stisnite trebu\u0161ne mi\u0161ice, iztegnite eno nogo nazaj (vzporedno s podlago). Polo\u017eaj zadr\u017eite 5 sekund, nato se sprostite.<\/p><\/div><\/div><\/div><div>\u00a0<\/div><h4>Pravilni polo\u017eaji pri delu in po\u010ditku<\/h4><p>Hrbtenico je treba varovati pri delu in po\u010ditku. Ker je hrbtenica najmanj obremenjena, kadar ima svoje naravne krivine, sku\u0161ajte tak polo\u017eaj obdr\u017eati pri vseh dnevnih opravilih. \u0160e posebej morate biti pozorni pri vstajanju s postelje, dvigovanju bremen in sedenju.<\/p><h3>Pravilno vstajanje<\/h3><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajezakriz15.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>V postelji se najprej obrnite na bok, skr\u010dite nogi in ju polo\u017eite \u010dez rob postelje. Dvignite se z rokami in se usedite. Nogi polo\u017eite na tla in vstanite.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><h3>Pravilno sedenje<\/h3><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajezakriz16.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Izberite trd sede\u017e s primerno visokim naslonom. Sedite vzravnano, med naslon in ledveni del hrbtenice si podlo\u017eite valj ali blazinico. Zadnjico pomaknite nazaj do roba stola. Stopala polo\u017eite na tla.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><h3>Pravilno dvigovanje bremen<\/h3><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/vajezakriz17.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Dvigujte iz \u010depe\u010dega polo\u017eaja, obrate delajte s koraki in pri tem ves \u010das vzdr\u017eujte vzravnani polo\u017eaj.<\/p><p>\u00a0<\/p><p><strong><span style=\"color: #ff0000;\">OPOZORILO!<\/span><\/strong><\/p><p><strong><span style=\"color: #ff0000;\">\u010ce se bole\u010dina v kri\u017eu izrazito poslab\u0161a, \u010de se pojavi ostra bole\u010dina, ki iz\u017eareva v noge, ali \u010de opazite slab\u0161o mo\u010d v mi\u0161icah nog, se \u010dimprej posvetujte s svojim zdravnikom.<\/span><\/strong><\/p><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-1083\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"3\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-1083\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\">Raztezne vaje<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-1083\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"3\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-1083\"><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/raztezne1.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na hrbet, nogi pokr\u010dite v kolku in kolenu. Koleni objemite z rokama in nogi pritegnite k prsnemu ko\u0161u<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/raztezne2.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Lezite na hrbet. Upognite koleno ene noge, drugo nogo iztegnite na podlago. Objemite stegno pokr\u010dene noge in nogo potisnite proti prsnemu ko\u0161u. Med izvajanjem te vaje nogi zamenjajte.<\/p><\/div><\/div><\/div><div class=\"col-sm-6 col-md-4\"><div class=\"thumbnail\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/raztezne3.jpg\" alt=\"\" \/><div class=\"caption\"><p>Postavite se v \u0161tirino\u017eni polo\u017eaj. Zaokro\u017eite hrbtenico, trebuh uvlecite in glavo potegnite med ramena; polo\u017eaj zadr\u017eite. Nato spustite hrbtenico mehko navzdol, glavo dvignite in raztegnite vrat.<\/p><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-99fb9bf elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"99fb9bf\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-293f22f\" data-id=\"293f22f\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-050d70e elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"050d70e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"pomo\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-baa6ca1 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"baa6ca1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">8. POMO\u010c PRI HUJ\u0160ANJU<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b06d183 elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"b06d183\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-1841\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-1841\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\"><\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-1841\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-1841\"><div class=\"col-md-8\"><p>Normalizacija telesne te\u017ee bo vplivala na bolj\u0161e po\u010dutje, ve\u010djo samozavest in samopodobo, la\u017eje boste premagovali napore\u2026 Debelost ima negativni vpliv na obolenja hrbtenice, kolkov in kolen, na visok krvni tlak, na sladkorno bolezen tip 2 in na obolenja srca ter o\u017eilja.<\/p><p>Razne diete, tudi lo\u010devalne, ki jih najdete na internetu, po navadi na dolgi rok niso u\u010dinkovite.<\/p><p><strong>Najbolje se je dr\u017eati nekaj naslednjih splo\u0161nih navodil:<\/strong><\/p><ul><li>Za \u017eejo pijte samo vodo. Sokovi in druge oslajene pija\u010de so vir nepotrebnih kalorij, pa \u0161e slabo od\u017eejajo. Kozarec soka namre\u010d vsebuje kar osem \u010dajnih \u017eli\u010dk sladkorja. Lahko se zgrozimo \u017ee samo ob dejstvu, da pollitrska plastenka vode z okusom vsebuje kar 21,5 gramov sladkorja, kar je nekaj takega, kot, \u010de bi pojedli cel pustni krof.<\/li><li>Ne pijte alkoholnih pija\u010d. En gram alkohola vsebuje 6,9 kcal. Za la\u017ejo predstavo si zamislite, da vsak dan spijete 1,25 decilitra vina, ki vsebuje 100 kcal. V enem tednu tako v telo vnesete kar 700 kcal in \u010de malo prera\u010dunate, v dobrih dveh mesecih samo s kozar\u010dkom vina na dan zau\u017eijete 7007 kcal, kar ena\u010dimo z enim kilogramom ma\u0161\u010devja v telesu. S pollitrskim vr\u010dkom piva zau\u017eijete 180 kcal, kar je nekaj takega, kot \u010de bi pojedli \u0161tiri jaffa pi\u0161kote, medtem ko se dva decilitra in pol vina lahko ena\u010di s srednje velikim hamburgerjem. Najslab\u0161a izbira pa so vsekakor \u017egane pija\u010de, ki imajo \u017ee same po sebi ogromno kalorij, \u010de pa jih me\u0161amo s sokovi ali gaziranimi pija\u010dami, pa naredimo pravo energetsko bombo.<\/li><li>Ne u\u017eivajte kruha ob glavnih obrokih, ki \u017ee vsebujejo prikuho (krompir,ri\u017e, rezance v juhi, makarone). Podatki o energijskih vrednosti ka\u017eejo, da je povpre\u010dno v kosu kruha (100g) okoli 240 kcal, enako kot jih vsebuje kozarec (2 dcl) polnomastnega mleka. Kruh u\u017eivaje samo pri zajtrku.<\/li><li>Opustite ve\u010derjo. Najbolje se je izogibati vsaki hrani po 18 uri. To pomeni vsaki hrani, tudi kak\u0161nemu \u00bbdietnemu\u00ab jogurtu ali sadju, ki imajo \u00bbmalo\u00ab kalorij.<\/li><li>Vsak dan hodite vsaj eno uro do zadihanosti in preznojenja.<\/li><\/ul><h3>\u00a0<\/h3><h3>BARIATRI\u010cNA TERAPIJA<\/h3><p>Za bolnike, ki imate indeks telesne mase (ITM) nad 40, pride v po\u0161tev tudi bariatri\u010dna kirur\u0161ka terapija. S kirur\u0161kimi posegi, ki zmanj\u0161ajo prostornino \u017eelodca oz. onemogo\u010dajo previsok in\/ali prehiter pretok hrane, se lahko shuj\u0161a na priporo\u010deno raven.<\/p><h3>BALONSKA TERAPIJA<\/h3><p>Mo\u017ena je tudi internisti\u010dna varianta huj\u0161anja. \u017dargonsko se imenuje tudi \u00bbnekrvava\u00ab metoda.<\/p><p>Izku\u0161eno gastroenterolog preko gastroskopa (enak in\u0161trument se uporablja vsakodnevno za gastroskopije) uvede v \u017eelodec izpraznjen balon, ki ga v \u017eelodcu napihne. Napihnjeni balon zavzeme v \u017eelodcu dolo\u010deno prostornino in onemogo\u010da obilnej\u0161e obroke hrane. Po pol leta se iz balona izpusti plin in se ga brez te\u017eav odstrani.\u00a0<\/p><\/div><div class=\"col-md-4\"><div class=\"panel panel-default\"><div class=\"panel-body\"><p><a class=\"btn btn-primary\" href=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/zlozenka_shujsevalna_dieta.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Zlo\u017eenka shuj\u0161evalna dieta (PDF)<\/a><\/p><p><img decoding=\"async\" class=\"img-thumbnail img-responsive\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/files\/hujsanje.jpg\" alt=\"\" \/><\/p><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-a1712a8 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"a1712a8\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-c3496c3 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"c3496c3\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-af8c0b3\" data-id=\"af8c0b3\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7226490 elementor-widget elementor-widget-menu-anchor\" data-id=\"7226490\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"menu-anchor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"bolezni\" class=\"elementor-menu-anchor\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5f7dd58 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"5f7dd58\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">9.BOLEZNI SRCA IN O\u017dILJA<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-cc57a4b elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"cc57a4b\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\" role=\"tablist\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2141\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"tab\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2141\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"\" class=\"elementor-toggle-title\"><\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2141\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"tabpanel\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2141\"><p>Med najpogostej\u0161e bolezni srca in o\u017eilja spadajo arterijska hiperzenzija ali povi\u0161an krvni tlak, koronarna bolezen srca, bolezni mo\u017eganskega \u017eilja, periferna arterijska bolezen, kroni\u010dna ledvi\u010dna bolezen in \u0161e nekatere druge redkej\u0161e bolezni. Bolezni srca in o\u017eilja najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, stanja, pri katerem se ma\u0161\u010dobne celice nalagajo v stene krvnih \u017eil ob povi\u0161anih vrednostih \u0161kodljivih ma\u0161\u010dobnih delcev v krvi.\u00a0<\/p><p>Dejavniki tveganja za nastanek sr\u010dno-\u017eilnih bolezni so:<\/p><ul><li>povi\u0161an krvni tlak,<\/li><li>povi\u0161an holesterol in povi\u0161an krvni sladkor,<\/li><li>prekomerna telesna te\u017ea, kajenje,<\/li><li>fizi\u010dna neaktivnost in stres,<\/li><li>mo\u0161ki spol in starost.<\/li><\/ul><p>\u00a0<\/p><p>Bolezni srca in o\u017eilja so tudi v Sloveniji najpogostej\u0161i vzrok za umrljivost odraslih. Najve\u010d smrti in dolgotrajne prizadetosti povzro\u010data sr\u010dni infarkt in mo\u017eganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni mo\u017eganskega \u017eilja. Z zdravim na\u010dinom \u017eivljenja lahko nastanek ali pa napredovanje sr\u010dno-\u017eilnih bolezni prepre\u010dimo ali odlo\u017eimo, posledi\u010dno pa si tudi znatno podalj\u0161amo \u017eivljenje. A pomembno je tudi, da znamo simptome, ki so prisotni, prepoznati.<\/p><p>\u00a0<\/p><p>Kateri so najpogostej\u0161i?<\/p><p><span style=\"color: #000000;\"><strong>Utrudite se \u017ee ob najmanj\u0161i telesni aktivnosti\u00a0<\/strong><\/span><\/p><p>\u010ce navadno vsak dan za rekreacijo prete\u010dete nekaj kilometrov ali pa vsak dan hodite v slu\u017ebo pe\u0161, nenadoma pa tega niste sposobni, ker vam omenjeno predstavlja prevelik napor, ob katerem ste hitro zadihani in utrujeni, je lahko to znak, da va\u0161e srce ne pretaka dovolj krvi po telesu.<\/p><p>Dejavnosti, ki so bile neko\u010d samoumevne, nenadoma pa postanejo te\u017eek zalogaj, lahko resen znak, da imamo te\u017eave s srcem. <strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-856\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture1.jpg\" alt=\"\" width=\"275\" height=\"183\" \/> \u00a0\u00a0<\/strong><\/p><p><strong><span style=\"color: #000000;\"> Visok krvni tlak<\/span>\u00a0 <\/strong><\/p><p>Diagnoza visokega krvnega tlaka lahko pove\u010da tveganje za sr\u010dni infarkt, mo\u017egansko kap ali sr\u010dno \u017eilne bolezni. \u010ce krvnega tlaka ne nadzorujemo in ga ne zdravimo, lahko s tem po\u0161kodujemo arterije in povzro\u010dimo nabiranje oblog na stenah arterije, kar po\u010dasi blokira celoten pretok krvi.<strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-857\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture2-300x176.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"176\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture2-300x176.jpg 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture2.jpg 357w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/strong><\/p><p><strong><span style=\"color: #000000;\">Vztrajen in trdovraten ka\u0161elj<\/span>\u00a0<\/strong><\/p><p>Trdovraten ka\u0161elj je lahko znak prehlada, pri kadilcih pa &#8216;\u010di\u0161\u010denja&#8217; plju\u010d. Lahko pa je tudi eden od znakov sr\u010dnih te\u017eav.<\/p><p>Ka\u0161elj se lahko pojavi tudi pri kongestivnem sr\u010dnem popu\u0161\u010danju<\/p><p>\u00a0<\/p><p><strong><span style=\"color: #000000;\">Te\u017eave z dihanjem v spanju<\/span>\u00a0<\/strong><\/p><p>Obstruktivna spalna apneja pogosto povzro\u010di, da se ljudje sredi no\u010di zbujajo in hlepijo po zraku, kar je povezano z ve\u010djim tveganjem za sr\u010dni napad, atrijsko fibrilacijo ali sr\u010dno aritmijo. Bolnikom z apnejo pogosto sredi spanja pade raven kisika v krvi, kar povzro\u010da tudi kratko sapo.\u00a0<strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-858\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture3-300x197.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"197\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture3-300x197.jpg 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture3.jpg 337w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/strong><\/p><p><span style=\"color: #000000;\"><strong>Otekline in zatekanje telesa<\/strong><\/span><\/p><p>\u010ce opazite, da imate te\u017eave z zatekanjem nog, je to lahko eden od znakov te\u017eav s srcem. Ko srce ne pre\u010drpava krvi u\u010dinkovito, se \u017eile nabreknejo in na koncu potisnejo odve\u010dno teko\u010dino v telesna tkiva, zaradi \u010desar deli telesa, kot so stopala, noge ali trebuh, nabreknejo. \u010ce se po\u010dutite napihnjeni na nenavadnih mestih ali pa opazite nenavadne otekline, poskusite pritisniti na ko\u017eo. \u010ce se na ko\u017ei opazi vdolbina, ki \u0161e nekaj \u010dasa ostane kot ob pritisku, to pomeni, da va\u0161a tkiva vsebujejo odve\u010dno teko\u010dino in morate obiskati zdravnika.\u00a0<strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-859\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture4.jpg\" alt=\"\" width=\"288\" height=\"288\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture4.jpg 288w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture4-150x150.jpg 150w\" sizes=\"auto, (max-width: 288px) 100vw, 288px\" \/><\/strong><\/p><p><span style=\"color: #000000;\"><strong>Bole\u010dine izza prsnice<\/strong><\/span><\/p><p>Pri te\u017eavah s srcem lahko pojavi angina, pri kateri zaradi pomanjkanja zraka oz. kisika pride do stiskanja v prsih, lahko pa se pojavijo tudi bole\u010dine v drugih delih telesa, denimo v vratu, \u010deljusti, hrbtu ali pa v ramenih.\u00a0<\/p><p>\u00a0<\/p><p><strong><span style=\"color: #000000;\">Zasoplost<\/span>\u00a0<\/strong><\/p><p>\u010ce opazite, da ste po vzpenjanju po stopnicah takoj zadihani, ob najmanj\u0161em naporu pa \u010dutite zasoplost in tako imenovano &#8216;kratko sapo&#8217;, je lahko to eden izmed glavnih simptomov te\u017eav s srcem. Vedeti moramo, kak\u0161en napor je za nas normalen, in glede na to, kako se obi\u010dajno gibljemo in koliko obi\u010dajno premoremo, ocenimo, kaj je za nas \u0161e sprejemljivo. A kot smo dejali \u017ee na za\u010detku, telesna neaktivnost in prekomerna telesna te\u017ea \u017ee v prvi vrsti pove\u010dujete tveganje za razvoj sr\u010dno-\u017eilnih bolezni.<\/p><p>\u00a0<strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-860\" src=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture5-300x164.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"164\" srcset=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture5-300x164.jpg 300w, https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/Picture5.jpg 327w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/strong><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-d5060a4 elementor-widget elementor-widget-elementskit-back-to-top\" data-id=\"d5060a4\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"elementskit-back-to-top.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<div class=\"ekit-wid-con\" > <div class=\"ekit-back-to-top-container ekit-btt icon_only\" \n\t\t \t\tdata-settings=\"{&quot;offset_top&quot;:0,&quot;show_after&quot;:null,&quot;show_scroll&quot;:&quot;&quot;,&quot;style&quot;:&quot;icon_only&quot;,&quot;fg&quot;:null,&quot;bg&quot;:null}\"> \n\t\t\t\t<span class=\"ekit-btt__button \"> <i aria-hidden=\"true\" class=\"fas fa-arrow-up\"><\/i><\/span> <\/div> <\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-7e5fbdf7 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"7e5fbdf7\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-4fdb4a34\" data-id=\"4fdb4a34\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-inner-section elementor-element elementor-element-383361f8 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default wpr-particle-no wpr-jarallax-no wpr-parallax-no wpr-sticky-section-no\" data-id=\"383361f8\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-33 elementor-inner-column elementor-element elementor-element-2848cbfc\" data-id=\"2848cbfc\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-11b6493 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"11b6493\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Hitri linki<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-2609b9e elementor-icon-list--layout-traditional elementor-list-item-link-full_width elementor-widget elementor-widget-icon-list\" data-id=\"2609b9e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"icon-list.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<link rel=\"stylesheet\" href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/wp-content\/plugins\/elementor\/assets\/css\/widget-icon-list.min.css\">\t\t<ul class=\"elementor-icon-list-items\">\n\t\t\t\t\t\t\t<li class=\"elementor-icon-list-item\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-151\/\">\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-text\">Osnovni podatki<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<li class=\"elementor-icon-list-item\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-182\/\">\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-text\">Cenik<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<li class=\"elementor-icon-list-item\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/elementor-192\/\">\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-text\">Strokovne vsebine<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<li class=\"elementor-icon-list-item\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/obvestila\/\">\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-text\">Obvestila<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<li class=\"elementor-icon-list-item\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/forms.office.com\/Pages\/ShareFormPage.aspx?id=yAqeQtidc0-RTheDRu-UVFyL_6n3re1MsqoDPFm4Ws5UOFBZWlhVU1lSNlRWMldSQlZXOUNWQ0pLVy4u&#038;sharetoken=s3M2d5IFxvW50Wp6hbEa\">\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-text\">Zadovoljstvo pacientov<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\t\t\t\t\t\t<\/ul>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-33 elementor-inner-column elementor-element elementor-element-76b89e7f\" data-id=\"76b89e7f\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-50203607 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"50203607\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">KONTAKT<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-62f7933f elementor-icon-list--layout-traditional elementor-list-item-link-full_width elementor-widget elementor-widget-icon-list\" data-id=\"62f7933f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"icon-list.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<ul class=\"elementor-icon-list-items\">\n\t\t\t\t\t\t\t<li class=\"elementor-icon-list-item\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-icon\">\n\t\t\t\t\t\t\t<i aria-hidden=\"true\" class=\"far fa-envelope\"><\/i>\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-text\">ambulanta@pulmolog.com<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\t\t\t\t\t\t<\/ul>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5454f55c elementor-icon-list--layout-traditional elementor-list-item-link-full_width elementor-widget elementor-widget-icon-list\" data-id=\"5454f55c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"icon-list.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<ul class=\"elementor-icon-list-items\">\n\t\t\t\t\t\t\t<li class=\"elementor-icon-list-item\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-icon\">\n\t\t\t\t\t\t\t<i aria-hidden=\"true\" class=\"fas fa-phone-alt\"><\/i>\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-text\">059 255 000<br>051 623 588<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\t\t\t\t\t\t<\/ul>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-2cc6025c wpr-pc-btn-align-inline wpr-pc-btn-icon-left elementor-widget elementor-widget-wpr-phone-call\" data-id=\"2cc6025c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"wpr-phone-call.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<div class=\"wpr-pc-wrapper\"><a href=\"tel:059 255 000\" class=\"wpr-pc-btn\"><div class=\"wpr-pc-content\"><span class=\"wpr-pc-text\">Pokli\u010dite nas<\/span><span class=\"wpr-pc-btn-icon\"><i class=\"fas fa-phone\"><\/i><\/span><\/div><\/a><\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-33 elementor-inner-column elementor-element elementor-element-41075f3b\" data-id=\"41075f3b\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-14e3d838 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"14e3d838\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">NASLOV<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-37bc3670 elementor-icon-list--layout-traditional elementor-list-item-link-full_width elementor-widget elementor-widget-icon-list\" data-id=\"37bc3670\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"icon-list.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<ul class=\"elementor-icon-list-items\">\n\t\t\t\t\t\t\t<li class=\"elementor-icon-list-item\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.google.si\/maps\/dir\/\/Partizanska+pot+16,+2380+Slovenj+Gradec\/@46.2804914,14.5896082,10z\/data=!4m9!4m8!1m0!1m5!1m1!1s0x476ff4601108d905:0xa1281159f18a9e60!2m2!1d15.0822254!2d46.5070083!3e0?hl=en&#038;authuser=0\" target=\"_blank\">\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-icon\">\n\t\t\t\t\t\t\t<i aria-hidden=\"true\" class=\"fas fa-map-marker-alt\"><\/i>\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-icon-list-text\">Partizanska pot 16 <br> 2380 Slovenj Gradec<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\t\t\t\t\t\t<\/ul>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Anketaozadovoljstvu Politikakakovosti Osnovnipodatki Cenik Strokovnevsebine Obvestila \u017dELIM SENARO\u010cITI Osnovni podatki Cenik Strokovne vsebine Obvestila \u017delim se naro\u010diti Strokovne vsebine MOTNJE DIHANJA V SPANJU KOPB ASTMA ALERGIJE OBOLENJA NOSNE SLUZNICE KAJ SO BRONIEKTAZIJE? BOLE\u010cINE V HRBTENICI POMO\u010c PRI HUJ\u0160ANJU BOLEZNI SRCA IN O\u017dILJA 1. MOTNJE DIHANJA V SPANJU Najbolj pogosti simptomi SMR\u010cANJE Smr\u010danje ni ni\u010d nenavadnega. [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_canvas","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-192","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/192","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=192"}],"version-history":[{"count":95,"href":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/192\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1422,"href":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/192\/revisions\/1422"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pulmolog.com\/wordpress_d\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=192"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}